Golob je izkazal polno razumevanje za nemško stališče o ohranitvi motorjev na sintetični pogon, saj kar je dobro za nemško avtomobilsko industrijo, je dobro tudi za slovensko.
Prvi dan vrha voditeljev Evropske unije je bil namenjen predvsem razpravi o večji globalni konkurenčnosti Evropske unije, potem ko je evropska komisija predstavila zakonodajna predloga o brezogljični industriji in zagotavljanju oskrbe s strateškimi surovinami. Toda vrh, ki se ga je udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, malce pozneje pa po videopovezavi še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se je precej vrtel okoli teme, ki sploh ni bila na dnevnem redu.
Evropske voditelje je zaposlovala nemška blokada že dogovorjene dokončne potrditve opustitve proizvodnje avtomobilskih motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035, ki so se ji v prejšnjih tednih priključile še Italija, Češka in Slovaška. Čeprav ni bilo pričakovati, da bodo rešitev za blokado enega ključnih ciljev za dosego zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida našli na tem vrhu, je prišlo do izmenjave mnenj in iskanja morebitnega kompromisa.
Francija je že tedne močno kritična do nemške blokade. Berlin želi od evropske komisije dobiti obljubljeni predlog, da bi lahko po letu 2035 še proizvajali avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki pa bi jih poganjala sintetična goriva, ki so sicer okolju prijaznejša od fosilnih, a je njihova proizvodnja za zdaj energetsko potratna. Slovenski premier Robert Golob ni bil med kritiki Nemčije in je imel polno razumevanje za stališče Berlina.
»Pogovori med komisijo in nemško vlado potekajo. Vse je na dobri poti,« je miril nemški kancler Olaf Scholz in poudarjal, da se je treba držati dogovorov, s čimer je meril na komisijo, češ da je treba najti zgolj še pravo pot, kako uresničiti obljubo o izvzetju iz zakonodaje. Toda evropska komisija se je na te besede odzvala s pojasnilom, da ni obljubila priprave izvzetka za motorje s sintetičnimi gorivi, temveč da bo zgolj preverila potencialni prispevek ogljično nevtralnih goriv k doseganju podnebno nevtralne mobilnosti.
Golob podpira Francijo
in Nemčijo
Pred tem udarcem za Nemčijo je tudi veliko drugih premierjev ocenjevalo, da se Nemčija ne drži dogovorov. Švedsko predsedovanje Svetu EU pa je k hitri dokončni potrditvi zadržane zakonodaje pozvala predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. Po njeni oceni se zakonodaja ne more več spreminjati, saj da gre za vprašanje zaupanja med soudeleženci v zakonodajnem postopku. Tudi zakonodajo o prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem so sicer tako kot vsako drugo evropsko zakonodajo pripravili članice EU, evropski parlament in evropska komisija.
Nemški kancler pa je skupaj z drugimi premierji članic včeraj od generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa slišal še eno pomenljivo upanje prvega moža svetovne organizacije, namreč, da bo Evropska unija ostala gonilna sila zaščite podnebnih ciljev iz agende 2030. »Smo blizu točki brez vrnitve. Potrebujemo odločno ukrepanje. Računamo na vodstvo Evropske unije,« je opozarjal Guterres po objavi poročila Združenih narodov, da se svet hitro približuje 1,5 stopinje Celzija otoplitve, po kateri ustavitev podnebnih sprememb ne bo več možna.
Precej bolj neposreden je bil latvijski premier Krišjanis Karinš. »Če imamo dogovor, se ga moramo držati. Če se ena država odloči, da ga ne bo spoštovala, lahko podobno naslednjič stori druga. Nato pa se poruši celotna aritmetika sprejemanja odločitev.«
Po drugi strani se že lep čas špekulira, da bi Francija utegnila popustiti Nemčiji pri nasprotovanju njenim zahtevam glede motorjev z notranjim zgorevanjem, če bi se v predlog zakonodaje o ničelni ogljični industriji jedrska energija vključila kot eden izmed virov zelenega prehoda (kot takšna trajnostna energija je jedrska opredeljena že v taksonomiji), ki bi lahko bil deležen evropskih subvencij. Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na vrh v stališču Slovenije zajel obe nasprotujoči si stališči evropskega motorja. Jedrska tehnologija mora imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope, je poudaril premier. Ob tem je pojasnil, da gre tako za ponovno vzpostavitev jedrske industrije v Evropi, ki bo gradila zmogljivosti (torej centrale), kot tudi za morebitne koristi Slovenije pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
Če je s tem zajel francosko stališče, je z ugotovitvijo glede ohranjanja motorjev z notranjim zgorevanjem s sintetičnimi gorivi prikimal nemškemu stališču. »Kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je dobro za avtomobilsko industrijo Slovenije, ki predstavlja pomemben delež naše industrijske proizvodnje ter tudi izvoza. To pomeni, da je kompromisni predlog, ki ga je pripravila komisija in je danes na mizi, za nas čisto sprejemljiv,« je poudaril Golob.
Milijon izstrelkov za Ukrajino
Kot je v minulem letu že postalo običajno, je bilo na dnevnem redu evropskih voditeljev tudi usklajevanje članic EU glede vojne v Ukrajini. Na 393. dan vojne je napadena država dočakala prva bojna letala iz Evrope in dokončno zagotovilo Evropske unije, da bo poslej strelivo za Ukrajino in popolnitev zalog pri evropskih proizvajalcih naročala s skupnimi nabavami.
Nekaj ur zatem, ko je Slovaška v Ukrajino poslala prve štiri mige-29 od trinajstih obljubljenih, se je predsednik Volodimir Zelenski po obisku hersonske regije evropskim voditeljem oglasil po videopovezavi kar z vlaka. Ponovno jih je prosil za pospešitev dobav streliva Ukrajini, saj se bo v nasprotnem primeru vojna podaljšala. Evropski voditelji so mu v sklepih vrha zagotovili, da bodo okrepili pritisk na Rusijo – tudi s pripravo novih sankcij in morebitno dodatno krepitvijo že obstoječe cenovne kapice na nafto. Prav tako so se dogovorili, da edini relevantni mirovni predlog za EU ostaja nekaj mesecev star, deset točk obsegajoč mirovni načrt Zelenskega, kar pomeni, da za EU mirovno posredovanje Kitajske ni sprejemljivo.
Vseeno se namerava prihodnji teden o poskusih iskanja miru za Ukrajino s Xi Jinpingom pogovarjati španski premier Pedro Sanchez. Luksemburški premier Xavier Bettel pa je predlagal, da bi se o mirovnem predlogu za Ukrajino najprej morala dogovoriti ameriški predsednik Joe Biden in kitajski predsednik Xi, saj bi potem ta bil sprejemljiv tudi za druge države. Po poročanju diplomatskih virov je sicer Guterres na razpravi z evropskimi voditelji svaril pred izolacijo Kitajske ter dejal, da ima Peking pozitivno mnenje o EU in želi s sedemindvajseterico tudi sodelovati.
