Iran in trojica evropskih držav, ki je pred skoraj mesecem dni sprožila mehanizem snapback (skok nazaj) za ponovno uvedbo gospodarskih sankcij OZN proti Iranu, se le nekaj dni pred iztekom roka trudita poiskati delni dogovor o iranskem jedrskem vprašanju. Nemčija, Francija in Velika Britanija od Irana pričakujejo, da bo ponovno privolil v inšpekcije svojega jedrskega programa, ki ga je v letošnji dvanajstdnevni vojni hudo razdejal Izrael, na koncu pa še ZDA s sodelovanjem v zračnih napadih na posamične cilje. Teheranu so pripravljene zagotoviti šestmesečni odlog sankcij, če bo v tem času poleg ponovnega dela inšpektorjev spet začel pogajanja z ZDA.
Če dogovora v zadnjem hipu ne bo, bodo sankcije ponovno začele veljati to soboto. Iran v zadnjih dneh pošilja zelo jasne znake kljubovanja. Pogovori z Iranom pa se nadaljujejo tudi ob robu zasedanja splošne razprave generalne skupščine OZN. »Diplomacija ima možnost. Roki tečejo – in počakajmo. Tudi na iranski strani moramo videti resnične ukrepe,« je ocenila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Pezeškian: Nočemo jedrskega orožja
Iranski predsednik Masud Pezeškian med svojim govorom na splošni razpravi generalne skupščine v sredo ni ponudil namiga, ali lahko diplomacija uspe. Je pa kot prevaro diplomacije opisal ameriški napad na iranske jedrske objekte, saj se je zgodil v obdobju, ko so poskušali odprta vprašanja rešiti s pogovori. »Ne iščemo jedrskega orožja, to je naše prepričanje. Tisti, ki moti mir in stabilnost v regiji, je Izrael,« je dejal Pezeškian. Junijska vojna proti Iranu ni dosegla cilja zanetiti delitve med iranskim prebivalstvom, je zagotovil in ostro kritiziral izraelski genocid v Gazi, kršitev ozemeljske suverenosti Libanona, napade na Sirijo, Jemen in Katar ter načrte vzpostavitve Velikega Izraela.
Čeprav je Pezeškian ostro kritiziral tudi evropsko trojico, ki je sprožila postopek ponovne uvedbe sankcij proti Iranu, z nobeno besedo ni omenil, da dogovor ni več mogoč. Vrhovni verski voditelj Irana, ajatola Ali Hamenej, ki sprejema glavne zunanjepolitične usmeritve države, pa je pred dnevi jasno dejal, da pogajanja z ZDA v času novih groženj proti Iranu niso mogoča. Ker so Iranu jasno rekli, da je edini možen zaključek pogajanj končanje jedrskega programa, bi uradni Teheran po oceni ajatole zaman sedel za pogajalsko mizo. Pogajati se ne bi imel o ničemer. »Sprejetje pogajanj pod takšnimi grožnjami bi pomenilo, da je Islamska republika Iran dovzetna za ustrahovanje. Pomenilo bi, da trepetamo in se bomo predali, kadar koli nam grozijo,« je ocenjeval Hamenej. Napovedal je, da se Iran ne bo odpovedal svoji pravici do bogatenja urana, prav tako je dejal, da so uran do 60-odstotne čistosti obogatili zaradi domačih potreb, do 90-odstotne čistosti (ta je minimum za izdelavo jedrskega orožja) pa ne nameravajo iti.
Grossi sodeluje v pogovorih
Ob vseh teh Hamenejevih zagotovilih je nejasno, kako hudo je prizadet iranski jedrski program po junijski vojni. Iranska jedrska agencija je skopo sporočila, da naj bi podzemni deli jedrskih obratov ostali večinoma nepoškodovani, lotila se je njihove obnove, prav tako so sporočali, da nameravajo obnoviti bogatenje urana. A te informacije želi s svojimi inšpekcijami preveriti Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki jo vodi Rafael Grossi (omenja se ga sicer tudi kot kandidata za bodočega generalnega sekretarja OZN, ki ga bodo izbirali prihodnje leto). V začetku septembra so z Iranom že dosegli načelni dogovor o obnovitvi inšpekcij, pa čeprav je iranski parlament po vojni z zakonom prepovedal vsakršno sodelovanje države z IAEA. Tudi Grossi se v teh dneh mudi v New Yorku in se pogovarja z Iranci o določitvi datuma, kdaj bi se inšpektorji lahko vrnili. Grossi ostaja optimist, njegovi inšpektorji pa so v nizkem startu, da se nemudoma odpravijo v Iran. »Vse je mogoče. Kjer je volja, je tudi pot,« je ocenjeval Grossi.
Glavnina nafte na Kitajsko
Iran zagotavlja, da tudi če bodo uvedene sankcije proti njim, to ne bo prizadelo prodaje nafte. To morda drži, zagotovo pa utegnejo vnovične gospodarske sankcije še poslabšati že tako klavrno gospodarsko situacijo v državi, kjer vladata 44-odstotna inflacija in več kot desetodstotna brezposelnost, gospodarska rast pa bo zgolj 0,6-odstotna. Večino nafte Iran v zadnjih letih izvozi na Kitajsko, osemdeset odstotkov, 1,5 milijona sodčkov na dan, kar je trikrat več v primerjavi z letom 2020, ko se je po umiku ZDA iz jedrskega dogovora z Iranom (JCPoA) spet stopnjeval pritisk na islamsko republiko.
Potem ko so ZDA izstopile iz JCPoA in proti Iranu ponovno uvedle gospodarske sankcije – med njimi tudi prepoved uvoza nafte –, so pritiskale tudi na Evropejce, naj ne poslujejo z Iranom. Večinoma so temu sledili, le Poljska, Romunija, Bolgarija in Madžarska so v preteklih letih občasno uvažale manjše količine iranske nafte.
