Evropska komisija je pripravila predlog novega svežnja sankcij proti Izraelu. Z njim poskuša doseči večji pritisk na Izrael, potem ko je v juliju visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas že predlagala članicam več ukrepov proti Izraelu za končanje vojne v Gazi, a noben izmed teh ni bil sprejet. Do novih predlogov za sankcije je evropska komisija prišla nekaj tednov zatem, ko so ugotovili, da ukrepi izraelske vlade v Gazi predstavljajo kršitev dogovora med EU in Izraelom, ki je tudi predvideval, da mora Izrael spoštovati človekove pravice in demokratična načela.
Osrednji ukrep, ki ga sedaj predlaga komisija, je delna zamrznitev trgovinskega dela asociacijskega sporazuma med EU in Izraelom. Obseg te trgovine je lani znašal 42,6 milijard evrov, precejšen del tega se je odvijal pod preferenčnimi pogoji za Izrael. In prav ti preferenčni pogoji, s katerimi je bilo ustvarjenih 37 odstotkov trgovinske menjave, naj bi bili poslej zamrznjeni. Toda za takšen ukrep se morajo s kvalificirano večino strinjati še države članice. Zamrznitev preferenčnih pogojev bi pomenila, da bo uvoz iz Izraela v EU ocarinjen na enak način kot z drugimi tretjimi državami, s katerimi EU nima sklenjenih posebnih trgovinskih dogovorov.
Nočejo kaznovati Izraela, želijo ustavitev vojne
Evropska komisija prav tako predlaga uvedbo sankcij proti izraelskima skrajno desnima ministroma Itamarju Ben Gviru in Bezazelu Smotriču. Proti njima je Slovenija že uvedla sankcije. Prav tako komisija predlaga še uvedbo sankcij proti nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu in desetim članom politbiroja Hamasa. Za te sankcije je potrebno soglasje držav članic.
»Naš namen ni kaznovati Izrael, temveč izboljšati humanitarne razmere v Gazi,« je dejala Kallasova. Ponovila je zahtevo za končanje vojne v Gazi in izpustitev vseh talcev. Če predlogi, ki jih je komisija dala, ne bodo sprejeti pri članicah, bodo nadaljevali z novimi predlogi za krepitev pritiska na Izrael za končanje vojne v Gazi. Kallasova je sicer ugotavljala, da stališča držav ostajajo takšna kot so.
Del pomoči ustavili
Vsaj del ukrepov komisije bo dejansko izveden. Komisija je namreč ustavila dvostransko podporo Izraelu, ki je v njeni pristojnosti. Ta ustavitev pomoči vpliva na financiranje projektov institucionalnega in regionalnega sodelovanja med EU in Izraelom med leti 2025 in 2027. Skupaj bodo zadržali okoli 30 milijonov evrov pomoči Izraelu. Prav toliko pa se je bo še naprej stekalo v Izrael, saj podpora organizacijam civilne družbe v Izraelu (10 milijonov evrov) in muzeju holokavsta Jad Vašem za boj proti antisemitizmu (20 milijonov evrov) ni ustavljena.
