Predmet pogajanj je sedemletni skupni evropski proračun. Iz njega se financirajo vsi tako imenovani evropski projekti, večinoma iz kohezijskih skladov, pa tudi kmetijske subvencije ter izobraževalni in raziskovalni programi, kot sta Erasmus in Horizon.
Kaj je skupni evropski poračun?
Čeprav evropski proračun znaša nekaj več kot en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), se na področju razvoja kosa s nacionalnimi poračuni. Ti so sicer večji (na primer slovenski državni proračun znaša približno 25 % BDP), vendar vključujejo tudi obveznosti, povezane z zagotavljanjem zakonskih pravic, kot je javno šolstvo. Evropski proračun takšnih obveznosti nima v enaki meri, zato je bolj fleksibilen pri razdeljevanju denarja in zagotavlja več investicij. Večino prispevajo države članice, manjši del pa prihaja iz carin in iz evropskega davka na plastiko. Trenutni finančni okvir velja do leta 2027.
Ker je sprejemanje sedemletnega proračuna (drugi pogost izraz je finančna perspektiva) zelo dolgotrajno, bo Evropska komisija svoj predlog predstavila že danes. To je prvi korak v dolgih pogajanjih v Bruslju. Proračun bodo namreč sedaj proučile države članice, ki ga bodo še spreminjale, na koncu pa mora o proračunu glasovati še Evropski parlament. Slednji je sicer praviloma najmanj vpliven igralec v trostranskih pogajanjih. Ker države članice, predvsem večje in bogatejše, ki v proračun največ vplačujejo, ponavadi predlagani proračun nekoliko zmanjšajo, Komisija ponavadi predlaga proračun z nekaj rezerve.
Kako veliko je povečanje?
Predlagana skupna številka v višini 1717 milijard evrov, ki je zapisana v dokumentih, ki so jih pred objavo videli v bruseljskih medijih, vseeno predstavlja bistveno povečanje glede na obstoječi proračun, ki znaša okoli 1200 milijard. To pomeni dvig za okoli 40 odstotkov, predstavlja pa tudi dvig glede na velikost evropskega gospodarstva. V odstotkih bi se proračun namreč povečal z 1,1 odstotka na 1,23 odstotka BDP. Vsoto so medijskim hišam Politico in Euractiv potrdili uradniki in diplomati v Bruslju, a je Komisija ni želela uradno komentirati.
Kdo dobiva in kod izgublja?
Komisija naj bi dodelila 946 milijard evrov "evropskemu socialnemu modelu in kakovosti življenja", kar bi lahko vključevalo regionalno politiko in skupno kmetijsko politiko. To bi pomenilo znižanje teh dveh postavk z okoli dveh tretjin proračuna na dobro polovico.
Kaj na bi čakalo regije?
Hkrati je bilo v Bruslju v zadnjih dneh veliko poročil, da Evropska komisija načrtuje tudi spremembe v načinu razdeljevanja denarja za kmetijsko politiko in razvoj regij oziroma kohezijo. V obeh primerih bi več pristojnosti dobile nacionalne vlade. Kmetijsko politiko trenutno usmerjajo iz Bruslja, izvajanje kohezijske politike pa poteka med Brusljem in 244 evropskimi regijami. V Sloveniji je sicer ta neposreden odnos Bruslja z regijami precej manj opazen, saj nimamo pokrajin. V drugih državah imajo namreč veliko vlogo pri razdeljevanju evropskih sredstev zvezne dežele ali pokrajine.
Po predlogu Komisije naj bi bili regionalni organi, ki se trenutno lahko neposredno pogajajo z Brusljem, de facto izključeni iz procesa odločanja. Namesto tega bi regije predstavljale projekte svojim prestolnicam. To bo gotovo naletelo na velik odpor močnih lobističnih skupin evropskih regij v Bruslju. Praktično vse evropske regije imajo namreč v Bruslju močna predstavništva in skupne lobistične organizacije. Zgolj nemška zvezna dežela Bavarska ima v svojem predstavništvu v Bruslju na primer okoli 40 zaposlenih.
Kaj je narobe s trenutno kohezijsko politiko?
Obstoječi način razdeljevanja kohezijskih sredstev je sicer pogosto tarča številnih kritik. V bogatejših delih Evrope je glavni očitek predvsem ta, da se denar porablja v gospodarsko manj konkurenčnih delih Evrope s šibkejšimi institucijami, zaradi česar je učinek porabljenega denarja manjši, kot bi bil v gospodarsko bolj dinamičnih regijah. Po drugi strani pa študije kažejo, da se kohezijska sredstva v teh revnejših regijah, kjer je vpliv tega denarja večji, stekajo predvsem bogatejšim v teh regijah. Čeprav je namen kohezijskih sredstev zmanjševanje razlik med revnejšimi in bogatejšimi regijami v Evropi, ta sredstva predvsem povečujejo ekonomske neenakosti znotraj revnejših regij.
Kdo si obeta boljše čase?
Komisija si s spremembami želi povečati sredstva za tiste dele proračuna, ki bi krepili Evropsko unijo kot globalnega geopolitičnega igralca. Če bodo številke, ki so jih videli novinarji Politica in Euractiva, potrdili, bo Komisija dodelila tudi 522 milijard evrov za "konkurenčnost, blaginjo in varnost", 190 milijard evrov za "Globalno Evropo", ki vključuje razvojno pomoč in pomoč sosednjim državam, na primer državam v procesu pridružitve EU, ter 107 milijard evrov v sklad, imenovan "administracija", ki pokriva plače zaposlenih v EU. Izven uradnega dela proračuna je še sklad za Ukrajino z 88 milijardami evrov.
Najbolj dramatično je povečanje sredstev za konkurenčnost. 522 milijard evrov naj bi razdelili med raziskovalni program Horizon, ki trenutno znaša 96 milijard evrov, in različne manjše programe. Levji delež bi tako ostal za Evropski sklad konkurenčnosti, ki bi lahko v naslednjih sedmih letih znašal do okoli 300 milijard evrov ali nekaj več kot 40 milijard na leto.
Kaj želi Evropska komisija doseči?
Sklad za konkurenčnost je v resnici drugo ime za industrijsko politiko, ki jo je Bruselj do nedavnega odločno zavračal in dejansko s svojimi zakoni prepovedoval tudi vladam držav članic, saj naj bi to pomenilo kršitve načela prostega trga, ki ga zagovarja Evropska unija. Stališče Bruslja glede tega se je v zadnjih letih precej spremenilo pod vplivom politik, ki jih je sprejel Washington. Poleg tega je aktivna industrijska politika temelj uspešnega gospodarskega razvoja Kitajske, ki jo Evropska unija vse bolj vidi kot resno gospodarsko in geopolitično grožnjo.V tem kontekstu naj bi se tako pomoč podjetjem preusmerila od malih in srednje velikih podjetij k večjim korporacijam, ki delujejo na globalnem tržišču in so lahko bolj konkurenčne.
