V začetku naslednjega tedna se napoveduje še en intenzivnejši vročinski val, ki se bo razširil po zahodni Evropi in dvignil temperature do 43 stopinj Celzija nad Francijo ter 45 stopinj Celzija na Portugalskem in v Španiji. Znatna vročina se bo do sredine tedna razširila nad osrednjo Evropo. Razmere s sušo se slabšajo, grožnje gozdnih požarov pa postopoma naraščajo, poročajo znanstveniki s portala Severe Weather Europe.
V Franciji, kjer so temperature na nekaterih območjih že presegle 40 stopinj Celzija, je stanje alarmantno. Meteorologi iz Météo-Francea poudarjajo, da gre za 50. uradno zabeležen vročinski val od leta 1947, vendar le redko kateri pride tako zgodaj v poletni sezoni. Južne dele države, vključno z območji okoli Toulousa in Marseilla, je močno prizadela vročina, oblasti pa izdajajo opozorila prej kot prejšnja leta.
Vročinski val ne zaobide niti drugih držav – v Španiji, Italiji in na Portugalskem so prav tako zabeležili izjemno visoke temperature, nevarnost gozdnih požarov pa narašča iz dneva v dan. Španija, Portugalska in Francija bodo od začetka prihodnjega tedna med ekstremno vročimi, saj bodo temperature med 41 in 45 stopinj Celzija.
V osrednji Italiji so oblasti omejile delo na prostem in pozvale državljane, naj ostanejo v klimatiziranih prostorih. Na Portugalskem, kjer so gozdni požari že začeli pustošiti v bližini Coimbre, meteorološke službe izdajajo rdeča opozorila.
Kaj je toplotna kupola?
Toplotna kupola nastane, ko močan visokotlačni sistem v višini ujame toploto v spodnjih plasteh ozračja. Takšni sistemi lahko trajajo več dni, celo tedne, in v tem obdobju temperatura vsakodnevno narašča. Skupaj s sončnim sevanjem in pomanjkanjem vetra pride do tako imenovanega učinka segrevanja v plasteh – podobno kot v rastlinjaku, kjer ni osvežitve. Znanstveniki s portala Severe Weather Europe poudarjajo, da se ti ekstremni pojavi pogosto ponavljajo in vse pogosteje prizadenejo Evropo, kar povezujejo s spremembami v globalni klimi.
Zdravstvene službe po prizadetih državah izdajajo opozorila za najbolj ogrožene skupine: starejše osebe, kronične bolnike, majhne otroke in nosečnice. Vročinski udari, dehidracija, kolapsi in poslabšanja obstoječih zdravstvenih stanj postajajo vse pogostejši razlogi za hospitalizacijo.
Obenem prihaja tudi do motenj v infrastrukturi: pokanja asfalta, pregrevanja električnih omrežij in težav z oskrbo z vodo. V večjih mestih so zabeleženi tudi »učinki mestnega toplotnega otoka« – mesta, kot sta Pariz in Madrid, beležijo nočne temperature nad 25 stopinj Celzija, brez možnosti naravnega ohlajanja. Po napovedih prognostikov je takšen začetek poletja lahko znak, da nas v juliju in avgustu čakajo še bolj ekstremni vročinski valovi. Dolgoročne napovedi kažejo, da bo toplotni stres pogost pojav po vsej Evropi, z možnimi občasnimi nevihtami kot posledico temperaturnih ekstremov.
