V senci ruske agresije v Ukrajini in vse drznejših kršitev zračnega prostora se Evropska unija pripravlja na dva strateška premika: vzpostavitev visokotehnološkega »protidronskega zidu« vzdolž svoje vzhodne meje in odobritev prelomnega, 140 milijard evrov vrednega posojila Kijevu, ki temelji na zamrznjenem ruskem premoženju. Ta dvotirni pristop je posledica nove geopolitično realnost, v kateri mora Unija hkrati krepiti lastno obrambo in zagotavljati dolgoročno preživetje Ukrajine.
Pobuda za izgradnjo obrambnega sistema proti brezpilotnim letalnikom, ki se razteza od severa do juga vzdolž meje z Rusijo in Belorusijo, je dobila nov zagon po nizu incidentov, ki so pretresli varnostne kroge v več evropskih prestolnicah. Nedavne kršitve zračnega prostora z droni na Danskem, Poljskem in v Romuniji ter vdor ruskega bojnega letala v estonski zračni prostor so dokončno potrdili, da grožnja ni več zgolj hipotetična.
Zaščita vzhodnega krila
»Vzpostavitev učinkovitega sistema za odkrivanje, ki bo vključeval radarje in akustične senzorje, ter zmogljivosti za prestrezanje in uničevanje dronov je naša absolutna prioriteta,« je po srečanju ministrov iz desetih pretežno srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Ukrajine poudaril evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. Poudaril je, da je to ključni element zaščite vzhodnega krila zavezništva.
Toda tehnologija prinaša tudi ekonomske izzive. Komisar Kubilius je opozoril na očitno nesorazmerje v stroških. »Če za sestrelitev drona, vrednega 10.000 evrov, porabite raketo zrak-zrak, ki stane milijon evrov, se soočate z resnim ekonomskim problemom,« je pojasnil in s tem nakazal na nujnost razvoja cenejših in učinkovitejših protiukrepov.
Medtem ko se krepijo obrambni načrti, v bruseljskih pisarnah snujejo tudi spremembe na finančnem področju, je te dni poročal britanski časnik The Guardian. Po mesecih pravnega in političnega preigravanja je na mizi namreč predlog, ki dobiva vse širšo podporo: Evropska komisija verjame, da je našla pravno varen način za zagotovitev 140 milijard evrov vrednega brezobrestnega posojila Ukrajini. Ključ do rešitve se skriva v zamrznjenih sredstvih ruske centralne banke, ki so večinoma shranjena v bruseljski finančni instituciji Euroclear.
Inovativni načrt
Načrt je inovativen, saj se osnovnega kapitala, ki znaša okoli 260 milijard evrov, ne bi dotaknil. Namesto tega bi posojilo temeljilo na predpostavki, da bo Rusija na koncu prisiljena plačati vojno odškodnino Ukrajini.
Do sedaj so države, kot so Nemčija, Francija in Belgija, nasprotovale neposredni zaplembi ruskih sredstev zaradi pravnih in finančnih tveganj. Vendar pa se je zgodil pomemben premik. Novi nemški kancler Friedrich Merz je v odmevnem komentarju za časnik Financial Times izrazil podporo »pravno varnemu finančnemu instrumentu«, ki bi Ukrajini zagotovil vojaško odpornost za več let.
Merzova podpora je odpravila ključno oviro in odprla vrata za iskanje rešitve, ki bi lahko zaobšla tudi morebitno blokado Madžarske. Čeprav Budimpešta pod vodstvom Viktorja Orbána doslej ni blokirala sankcij proti Rusiji, ki se morajo podaljševati vsakih šest mesecev, njeno stališče ostaja nepredvidljivo. Uradniki EU zato iščejo pravne mehanizme, ki bi omogočili sprejetje odločitve s kvalificirano večino, s čimer bi se izognili zahtevi po soglasju. Končni strošek posojila bi tako namesto držav članic, ki bi delovale kot poroki, nosila Rusija.
