V zadnjem letu se postopka po 7. členu pogodbe o Evropski uniji zaradi očitanih kršitev vladavine prava proti Poljski in Madžarski v evropskem svetu nista premaknila z mrtve točke. Začela se je razprava o očitanih kršitvah, vendar je pri tem tudi ostalo. Za izvedbo celotnega postopka s tako imenovano jedrsko opcijo morebitne sprožitve sankcij proti tem državam namreč med državami članicami ni potrebnega soglasja. V času relativnega političnega zatišja pa je toliko glasnejše bilo sodstvo. Obe državi sta namreč pred sodiščem Evropske unije izgubljali sodne primere zaradi kršitev vladavine prava in načenjanja evropskih vrednot.
Svarila pred polexitom
»Postopek po 7. členu ima močan politični predznak. Zelo veliko bo odvisno od razmerja sil med državami članicami in od radikalnosti ukrepov, ki si jih bosta Poljska in Madžarska privoščili. Bolj bodo ti ukrepi radikalni, večji bo politični pritisk na evropski svet in druge politične institucije Evropske unije, da se bodo morale zganiti,« ocenjuje dr. Matej Avbelj, strokovnjak za evropsko pravo. Veliko pomembneje kot uporaba 7. člena se Piotru Macieju Kaczynskemu, raziskovalcu pri mislišču Europeum, zdi, ali se bodo nazadnje razmere v teh državah normalizirale. »Zdi se, da bo zaupanje med novo poljsko vlado in evropsko komisijo hitro splahnelo ter da se bomo vrnili k ustaljeni praksi več postopkov proti poljski vladi pred sodiščem EU,« ocenjuje Kaczynski.
Poljska vlada po volitvah, na katerih se je vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) še okrepila, nadaljuje svoje pravosodne reforme. Nedavno je sprejela zakonodajo, s katero bi lažje odpustili sodnike, ki kritizirajo pravosodno reformo vlade. Vrhovno sodišče je nato ocenilo, da se Poljska tako premika proti polexitu (odhodu Poljske iz Evropske unije), saj država svoje zakone postavlja nad evropsko pravo, kar bo privedlo do novih postopkov evropskih institucij zaradi kršitev evropskega prava, posledično pa utegne na dolgi rok Poljska biti prisiljena zapustiti EU.
»Celoten sistem Evropske unije temelji na zaupanju v institucije – članice si zaupajo, da bodo državne institucije uveljavljale evropsko zakonodajo. V poljskem primeru gre za spodkopavanja tega zaupanja z načenjanjem neodvisnosti poljskega sodstva. Razpoke v zaupanju bi torej lahko pripeljale do tega, da Poljska ne bo sodelovala pri izvajanju evropskega prava, ker se sama tako odloča. Poljska bi torej de facto zapustila Evropsko unijo,« razmišlja Kaczynski.
Čaka EPP ločitev s Fideszom?
Če večje spremembe glede Orbanovega dojemanja evropskih vrednot niso na vidiku, pa se letos obeta vsaj razjasnitev statusa madžarske vladajoče stranke Fidesz v Evropski ljudski stranki (EPP). Ta bo namreč v začetku leta objavila poročilo trojice modrecev, ali je Orban s svojimi reformami, omejevanjem civilne družbe in delovanja Srednjeevropske univerze kršil evropske vrednote. »Madžarski primer je drugačen od poljskega. Madžarski primer ni tako akuten, kar se tiče članstva države v Uniji, je pa zelo delikaten zaradi načetega spoštovanja svoboščin,« pravi Kaczynski. Če se bo v začetku leta EPP ločila od Fidesza, lahko to po njegovi oceni kmalu privede tudi do novih zaostritev pri madžarskem vprašanju.
Kot opozarja Avbelj, si morajo evropska komisija in države članice prizadevati, da se ne bi uveljavila tudi sicer v strokovnih krogih vse bolj popularna ocena, da ima Evropska unija dvojne standarde glede vladavine prava za zahod in vzhod integracije. Prav takšne očitke je bilo v minulem letu slišati predvsem od EPP, ko se je s prstom kazalo na slabo stanje spoštovanja vladavine prava pod levo usmerjeno romunsko vlado Viorice Dancile ali pred kratkim na vplivanje liberalne malteške vlade Josepha Muscata na preiskavo okoliščin umora novinarke Daphne Caruane Galizie.
Članice pod drobnogledom komisije
Kaczynski in Avbelj se strinjata, da je treba vsakega od primerov presojati posebej. »Evropa nima dostopa do empirične realnosti v teh državah, ampak je precej odvisna od pričevanj lokalnih politikov in lokalnih organizacij. Na podlagi tega je težko zaključiti, da obstajajo dvojni standardi. Zelo lahko je na primeru Madžarske in Poljske reči, da gre za kršitve vladavine prava, ker so te kršitve tako eklatantne. Pa še v teh primerih se to ni zgodilo, dokler je obstajala tiha podpora znotraj Evropske ljudske stranke,« ocenjuje Avbelj.
