Eden izmed ciljev Evropske unije v njeni želji doseči neodvisnost na različnih ravneh (vojaški, ekonomski) je tudi izboljšati svojo oskrbo s strateškimi surovinami (redke rude in zemlje, ki so potrebne pri izdelavah električnih baterij, zmogljivih magnetih za vetrne turbine in elektromotorje). Sedaj je več kot 90-odstotno odvisna od surovin s Kitajske.
Evropska unija sedaj strateške projekte pridobivanja pomembnih surovin določa tako na svojih tleh kot tudi v tujini. Že konec marca so sprejeli poseben seznam 47 prednostnih projektov znotraj EU, kjer bi želeli doseči večjo proizvodnjo in predelavo strateških surovin na domačih tleh. Cilj je, da EU do leta 2030 doseže 10 odstotkov rudarjenja svojih potreb strateških surovin na evropskih tleh, 40 odstotkov vseh snovi predela na območju EU in opravi tudi 25 odstotkov reciklaže teh materialov. Največ projektov je namenjenih litiju. Redki strateški elementi, kot so redke zemlje, brez katerih ni zelenega prehoda pa so jih med strateškimi projekti odnesli le v manjšini.
Od Grenlandije do Afrike
Danes je Evropska komisija tem projektom na domačih tleh dodala še 13 projektov proizvodnje surovin izven območja Evropske unije. Tudi z njimi želi ohraniti konkurenčnosti na področju energetskega prehoda, obrambe in vesoljske industrije. Večina novih projektov se bo osredotočila na materiale, ki so bistveni za baterije za električna vozila in shranjevanje baterij, vključno z litijem, kobaltom, manganom in grafitom. Sedem teh projektov je v Kanadi, Grenlandiji, Kazahstanu, na Norveškem, v Srbiji, Ukrajini in Zambiji, s katerimi ima EU strateško partnerstvo na področju vrednostnih verig surovin. Za strateške surovine se bo EU podala še v Brazilijo, na Madagaskar, v Malavi, Južno Afriko in Združeno kraljestvo.
V naši regiji je posebej zanimiva odločitev glede uvrstitve Srbije na seznam. Zanjo se je špekuliralo, da jo bodo nanj zapisali kljub tamkajšnjemu nasprotovanju civilne družbe proti izkopavanju litija. Projekt Jadar, kjer namerava kopati mednarodno podjetje Rio Tinto, se sedaj med izbranimi projekti omenja tako za nahajališče litija kot tudi borona.
Kaj si lahko obetajo?
Vsi strateški projekti, ki jih je izven EU izbrala evropska komisija, bodo deležni podpore komisije, držav članic in finančnih institucij. Ocenjuje se, da vseh izbranih 13 strateških projektov zunaj EU potrebuje naložbe v višini 5,5 milijarde evrov za začetek delovanja.
Po ocenah evropskega komisarja za blaginjo in industrijsko strategijo Stéphana Séjournéja Evropa potrebuje surovine, da bi lahko uspešno uresničila svoje industrijske in podnebne ambicije. »Današnji seznam 13 strateških projektov po vsem svetu bo po projektih, napovedanih v EU, pomagal zmanjšati odvisnost Evrope, prispeval k naši gospodarski varnosti ter hkrati ustvaril rast, delovna mesta in izvozne priložnosti v zadevnih državah,« je prepričan Séjourné.
