Blagovno trgovino EU z drugimi državami – ki zaleže za okoli 14 odstotkov svetovne trgovine z blagom – je v letu 2020 močno prizadela pandemija covida-19, znatno sta upadla tako izvoz (-9,3 odstotka) kot uvoz (-11,5 odstotka). V letih 2021 in 2022 pa je sledil močan odboj, uvoz blaga je v letu 2021 porasel za 23,8 odstotka in v letu 2022 za 41,3 odstotka, izvoz blaga pa v letu 2021 za 12,8 odstotka in v letu 2022 za 17,9 odstotka, je objavil evropski statistični urad.
Rast uvoza je junija 2021 začela presegati rast izvoza, predvsem zaradi znatne rasti cen glavnih energetskih produktov, ki se je začela v letu 2021 ob povečanju mednarodnega povpraševanja, ki je sledilo sproščanju ukrepov po pandemiji. Ruska agresija na Ukrajino februarja 2022 je še dodatno pritisnila na cene energije.
Med članicami EU je daleč največji delež zunanje trgovine EU predstavljal delež trgovine Nemčije z nečlanicami EU, in sicer je obsegal 28 odstotkov vsega izvoza blaga iz EU in 20 odstotkov vsega uvoza blaga v EU.
Med največjimi izvoznicami so sledile Italija (11 odstotkov) ter Nizozemska in Francija (po 10 odstotkov), med največjimi uvoznicami pa Nizozemska (18 odstotkov), Italija (11 odstotkov) in Francija (10 odstotkov). Razmeroma visok delež Nizozemske je deloma mogoče pojasniti z znatno količino blaga, ki je v EU prispelo prek pristanišča v Rotterdamu, ki je največje pomorsko pristanišče v EU, pravijo v Eurostatu.
Največji presežek v blagovni menjavi z nečlanicami EU so lani imele Nemčija (127,6 milijarde evrov), Irska (32,4 milijarde evrov) in Švedska (16 milijard evrov). Največji primanjkljaj pa so zabeležile Nizozemska (251,7 milijard evrov), Španija (87,5 milijarde evrov) in Belgija (52,5 milijarde evrov). Obseg blagovne trgovine med članicami EU je lani znašal 4227 milijard evrov, kar je 64 odstotkov več, kot je znašal izvoz EU v nečlanice EU, ki je ocenjen na 2572 milijard evrov, ter 23 odstotkov več, kot je trgovina med članicami EU znašala leta 2021.
Najbolj so izvoz v druge članice znotraj EU člani povečale Grčija (+40 odstotkov), Litva (+38 odstotkov) in Bolgarija (36 odstotkov). Najbolj pa so uvoz iz drugih članic EU povečale Latvija (+45 odstotkov) ter Estonija in Hrvaška (po +35 odstotkov). Tako kot pri trgovini z nečlanicemi je tudi pri trgovini med članicami EU največji delež trgovine ustvarila Nemčija, katere izvoz v druge članice EU je obsegal 20 odstotkov vsega izvoza v druge članice EU, uvoz iz drugih članic EU pa 22 odstotkov vsega uvoza blaga iz članic EU.
