Po ponedeljkovem vrhu v Beli hiši Donalda Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in nekaterimi evropskimi voditelji se dan za prelomnim usklajevanjem v širšem formatu, prvem tovrstnem, odkar je ameriški predsednik postal Trump, odvijata dve usklajevalni srečanji pod evropsko taktirko. Članice Evropske unije na videokonferenci razpravljajo o dogovorih iz Bele hiše in se usklajujejo za naprej, podobno pod britansko-francoskim vodstvom to počne tudi več kot 30 držav obsegajoča koalicija voljnih. Čeprav je tudi ameriški predsednik Donald Trump že dejal, da bodo ZDA del varnostnih jamstev za Ukrajino, bodo glavnino teh nosila predvidoma evropska ramena.
Vztrajanje pri prekinitvi ognja
Ponedeljkovo srečanje v Trumpa, Zelenskega in evropskih voditeljev v Beli hiši je bilo popolno nasprotje februarskega spora med ameriškim in ukrajinskim predsednikom. Zahvale Zelenskega, ki se je oblekel v črno obleko, in komplimenti evropskih voditeljev, slednjič vendarle niso mogli zakriti nesoglasij glede tega, ali bi bilo potrebno pred končnim mirovnim dogovorom začeti s prekinitvijo spopadov.
Evropejci si to še vedno želijo, medtem ko se želi Trump premakniti kar h končnemu mirovnemu dogovoru. Evropsko željo po prekinitvi spopadov je izpostavil predvsem nemški kancler Friedrich Merz rekoč: »Ne predstavljam si, da bi naslednje srečanje potekalo brez prekinitve ognja, zato si prizadevajmo za to.« Na evropski strani je namreč zaupanje, da bo Putin dejansko ustavil vojno v Ukrajini, še vedno zelo nizko. Tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul je Kremelj vnovič pozval, naj pristane na prekinitev spopadov.
Macron: zgolj mirovni dogovor s trdnimi varnostnimi jamstvi
Po zasedanju koalicije voljnih je poljski premier Donald Tusk sporočil, da obstaja enotnost za nadaljnjo podporo Ukrajini. »Voditelji Kanade, Japonske, Turčije, Nove Zelandije in evropskih držav so izide srečanja na Aljaski ocenili zelo realistično. Vsi smo potrdili potrebo po nadaljnji podpori Ukrajini v vojni z Rusijo,« je Tusk zapisal na omrežju X.
O obsegu ameriških evropskih varnostnih jamstev se še vedno ugiba. Ali mednje sodi zagotovilo ameriškega predsednika, da bo Ukrajina lahko kupila za 100 milijard evrov ameriškega orožja, ni povsem jasno. Francoski predsednik Emmanuel Macron sicer meni, da mora mirovni dogovor vsebovati trdna varnostna jamstva. Med njimi bi morala biti tudi zaveza za močno in dobro opremljeno ukrajinsko vojsko ter z napotitvijo vojaških enot zaveznic na ukrajinsko ozemlje. Te sile bi zagotavljale zračno, morsko in kopensko pomoč kot signal, da je trajen mir v Ukrajini tudi skupni evropski cilj, je poudaril Macron in pristavil, da ne bi delovale na fronti.
