Karis poudarja, da je ameriškega predsednika Donalda Trumpa osebno opozoril na pomen ameriške vojaške prisotnosti v vzhodni Evropi, ko sta se aprila na pogrebu papeža Frančiška pogovarjala skoraj dve uri. »Vse sem mu razložil,« je dejal Karis. »Prisotnost ameriških vojakov v Estoniji – ne samo v Estoniji, ampak v Evropi – je ključnega pomena. In to ne samo za Evropo, ampak tudi za ZDA.«
Trumpove nedavne trditve, da bodo ameriški vojaki ostali na Poljskem, sicer pozdravlja, a hkrati skeptično poudarja, da je zelo težko napovedati, kaj bo Washington storil na Baltiku. Dodaja, da morajo biti države, kot je Estonija, pripravljene na vsak scenarij.
Revizijo vodi podpornik umika iz Evrope
ZDA imajo trenutno po baltskih državah razporejenih okoli 2000 vojakov. Pentagon medtem izvaja revizijo globalne razporeditve sil in rezultati revizije naj bi bili znani konec meseca. Evropske države, ki mejijo na Rusijo, verjetno niso najbolj navdušene, da je za poročilo odgovoren namestnik ameriškega (po novem) ministra za vojno Elbridge Colby, ki je velik zagovornik zmanjšanja ameriške prisotnosti v Evropi.
Karis medtem upa, da je predsednik ZDA že sprevidel Putinovo taktiko zavlačevanja pri doseganju miru v Ukrajini. »Estonija in številne evropske države trenutno podpirajo to, kar dela Trump. Tolikokrat se je pogovarjal s Putinom, pa se nič ne zgodi … Mislim, da že izgublja potrpljenje,« je dejal Karis. Hkrati dodaja, da je možnost večjega pritiska ZDA na Putina odvisna od Trumpove osebnosti.
