Za vse je kriv Kijev, ki je poleti okrepil kampanjo z droni proti ruski energetski infrastrukturi. Čeprav droni običajno onemogočijo le del zmogljivosti napadene rafinerije, so sankcije Rusijo odrezale od zahodne tehnologije, zaradi česar so popravila počasnejša in bolj zapletena. Analitiki ocenjujejo, da so napadi zmotili vsaj 17 odstotkov celotne ruske rafinerijske zmogljivosti, kar ustreza 1,1 milijona sodov na dan.
Med 2. in 24. avgustom je Ukrajina izvedla vsaj ducat napadov na rusko naftno infrastrukturo, večinoma na objekte vzdolž koridorja Rjazan-Volgograd na jugozahodu države. Zadnji napad se je zgodil v sredo, ko so ukrajinski mediji poročali, da je močna eksplozija prizadela naftovod Rjazan-Moskva, eno od glavnih žil, ki oskrbujejo prestolnico z gorivom.
Pomanjkanje goriva je najbolj izrazito v oddaljenih regijah, vključno z Daljnim vzhodom, južno Rusijo in priključenim polotokom Krim, kjer so bili vozniki zaradi pomanjkanja običajnega 95-oktanskega bencina prisiljeni preiti na dražje vrste.
Lahko pride do racioniranja bencina
»To ni prva kriza z gorivom, zgodilo se je že večkrat pred vojno,« je za Guardian povedal Boris Aronstein, neodvisni analitik za nafto in plin. Vendar so, kot pravi Aronstein, napadi ukrajinskih dronov na rafinerije in skladišča to krizo naredili za najhujšo v zadnjih letih.
»Napadi so množični, usklajeni in ponavljajoči se, prihajajo v valovih in rafinerije preprosto nimajo časa popraviti škode, ki jo je povzročil prejšnji napad, preden se zgodi naslednji,« je dodal Aronstein.
Ukrajina medtem ne kaže znakov upočasnjevanja napadov z droni, zato ekonomisti svarijo, da bi se lahko pomanjkanje goriva vleklo tudi pozno v zimo. Če se zgodi najhuje, bi bile ruske oblasti lahko prisiljene celo v racioniranje bencina.
