Ruski raketni napadi so v sredo povzročili največje izpade električne energije v Ukrajini doslej in mesta pahnili v temo. Pristojne službe so poskušale popraviti napeljave in omogočiti čim več domovom, da prižgejo luči in predvsem gretje, saj temperature sploh ponoči že padajo pod ledišče. V zadnjih napadih je bilo ubitih deset ljudi, prvič v štiridesetih letih pa so se iz omrežja avtomatično izklopile vse jedrske elektrarne v državi. Tri so danes že priključili nazaj. V tisti v Zaporožju, ki je največja v Evropi in pod nadzorom ruske vojske, so morali vklopiti dizelske generatorje za varnostne sisteme oziroma hlajenje. Zaradi ruskih napadov je brez elektrike ostala tudi polovica Moldove. Ukrajinske oblasti trdijo, da Rusija namerno cilja civilno infrastrukturo. Ruske oblasti trdijo, da so ciljale vojaške objekte in energetske objekte, od koder se ti objekti napajajo, ter da so ubiti civilisti žrtve raket ukrajinske protizračne obrambe.
Z mrazom do zmage?
V Kijevu jim je do danes dopoldne uspelo povrniti električno energijo v tri četrtine domov. Stekel je mestni promet, le da so električne tramvaje zamenjali avtobusi. Ukrajinsko distribucijsko podjetje Ukrenergo je sporočilo, da je položaj težak, a obvladljiv in da postopno začenjajo delati vse elektrarne. »Svetloba vedno zmaga nad temo,« je na družbenih omrežjih zapisal Volodimir Zelenski.
Rusija v prvih fazah vojne, ki se je začela februarja, ni množično obstreljevala ukrajinske infrastrukture, morda zmotno misleč, da bo državo hitro zavzela oziroma nastavila sebi naklonjen režim, ki bo potreboval delujoče kritične sisteme. To se je spremenilo v začetku oktobra po ukrajinskem napredovanju na fronti ter po odmevnem in za Kremelj občutljivem napadu na most, ki ga je Rusija postavila med svojim ozemljem in priključenim polotokom Krim. Stopnjevanje raketnih napadov je tudi sovpadalo z bolj izpostavljeno vlogo ostrejše struje na ruski strani s čečenskim voditeljem Ramzanom Kadirovom ter vodjo zasebne vojske Wagner Jevgenijem Prigožinom na čelu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred nekaj dnevi dejal, da je Rusija doslej na Ukrajino izstrelila 4700 raket. Večino teh je priletelo v zadnjem obdobju, ko jih naštejejo tudi sedemdeset na dan, kot so jih po navedbah Kijeva v sredo.
Obsežni izpadi električnega omrežja in elektrarn zaradi napadov se dogajajo ob prihajajoči zimi, ko v Ukrajini temperature redno padejo tudi na dvajset stopinj pod ničlo ali še nižje. Ameriška ambasadorka pri OZN Linda Thomas Greenfield je obtožila ruskega predsednika Vladimirja Putina, da »očitno poskuša zimo spremeniti v orožje … in ljudi z zmrzovanjem prisiliti v uklonitev«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po navedbah Reutersa dejal, da je za trpljenje Ukrajincev kriv Kijev, ker se noče ukloniti ruskim zahtevam, ni pa povedal, kakšne zdaj te so. Ob začetku invazije, ki ji v Moskvi rečejo posebna vojaška operacija, so naštevali tri cilje: denacifikacija Ukrajine, zaščita Rusov v Ukrajini ter menjava oblasti v Kijevu, čeprav so nazadnje v Kremlju dejali, da to slednje ni več cilj.
