Samo nekaj dni po tem, ko je osrednji del Filipinov prizadel smrtonosni potres, ki je za seboj pustil sled uničenja in na desetine smrtnih žrtev, se ta otoška država v jugovzhodni Aziji sooča z novo grožnjo. Tamkajšnja nacionalna meteorološka služba je te dni izdala nujno opozorilo pred tropsko nevihto Matmo, ki naj bi glavno otočje Luzon dosegla v petek zjutraj in s seboj prinesla smrtno nevarne poplave na obalnih območjih.
Ciklon, ki ga trenutno spremljajo vetrovi s hitrostjo 75 kilometrov na uro, naj bi se po napovedih strokovnjakov okrepil v hudo tropsko nevihto, tik preden bo dosegel kopno. Največja nevarnost pa niso vetrovi, temveč pojav, znan kot nevihtni val.
Nevihtni val
»Obstaja zmerno do visoko tveganje za smrtno nevaren nevihtni val, ki bi lahko v naslednjih 36 urah dosegel višino od enega do treh metrov na nizko ležečih in izpostavljenih obalnih predelih severnega in vzhodnega Luzona,« so zapisali v uradnem sporočilu filipinske meteorološke službe. Nevihtni val je dvig morske gladine, ki ga povzročijo močni vetrovi in nizek zračni tlak v središču ciklona. Ta pojav lahko poplavi obsežna obalna območja, uniči infrastrukturo in terja človeška življenja, podobno kot manjši cunami.
Čeprav oblasti še niso odredile obveznih evakuacij, so prebivalce pozvale k najvišji stopnji previdnosti. Poleg nevarnosti na obali se pričakuje tudi močno deževje, ki bi lahko povzročilo zemeljske plazove in hudourniške poplave v notranjosti. Morje bo po napovedih izjemno razburkano, zato so odsvetovali plovbo za vsa plovila, ne glede na velikost.
Priprave na prihod nevihte potekajo v senci tragedije, ki je državo prizadela v začetku tedna. V torek je močan potres z magnitudo 6,9 stresel osrednje Filipine, po zadnjih podatkih je umrlo 72 ljudi. Potres je uničil skoraj 600 domov, na tisoče ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo in noči preživljajo na prostem, v strahu pred nenehnimi popotresnimi sunki. Zdaj pa se soočajo še z grožnjo vetra in vode.
Ognjeni obroč
Filipini, arhipelag z več kot 7600 otoki, ležijo na tako imenovanem pacifiškem ognjenem obroču in v tajfunskem pasu, zaradi česar so ena najbolj ogroženih držav na svetu. V povprečju jih vsako leto prizadene okoli 20 tropskih neviht in tajfunov, ki redno pustošijo po območjih, kjer v revščini živijo milijoni ljudi.
Znanstvena skupnost ob tem vse glasneje opozarja, da postajajo zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, nevihte vse močnejše in uničujoče. Toplejši oceani zagotavljajo več »goriva« za nastanek in krepitev ciklonov, kar vodi v močnejše vetrove in večje količine padavin.
Zadnji tedni so bili za Filipince še posebno naporni. Prejšnji teden je tajfun Bualoi na severu države zahteval 37 življenj in prisilil 400.000 ljudi, da so zapustili svoje domove. Konec septembra pa je tajfun Ragasa terjal 14 smrtnih žrtev.
