»Francija je edina država v Evropi, ki vlaga v razvoj jedrske energije v celoti: v izdelavo posameznih komponent, celih elektrarn, v upravljanje z njimi in same rešitve v omrežju,« je dejal Golob. S podpisanim sporazumom »odpiramo široka vrata, po katerih lahko Slovenija, če se bo odločila o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, enakovredno izbira med dvema kvalitetnima usposobljenima ponudnikoma - ne samo med ameriško tehnologijo, ki jo danes že imamo, ampak tudi med francosko tehnologijo,« je dejal Golob.
V igri za izgradnjo drugega bloka sta ameriški Westinghouse, ki je zgradil prvi blok v Krškem (gradnja se je začela pred pol stoletja), ter francoski EDF. Sprva je interes izražalo tudi južnokorejsko podjetje, pa potem odstopilo od namere.
Macron je dejal, da želi Francija s Slovenijo »resnično strateško partnerstvo in ne samo trgovinsko partnerstvo. Ker želimo na ta način tudi vaši državi dati priložnost, da sama proizvaja vse – od turbin do rešitev za odlaganje radioaktivnih odpadkov,« je francosko ponudbo razdelal 47-letni predsednik.
Golob je pozitivno govoril o možnosti, da posel dobi Francija, z vidika zamisli, da bi novi blok zadovoljeval potrebe po električni energiji širše v regiji, ne samo v Sloveniji. »Ravno to je ena od prednosti, če želite, ki jo lahko ponudijo francoski ponudniki - na kakšen način takšno elektrarno čim boljše vključiti v ponudbo v regiji,« je dejal premier. Macron pa, da »potrebujemo tudi veliko boljšo energetsko integracijo Slovenije v regijo in v Evropo, zato potrebujemo tudi večjo konkurenčnost. To je vizija, ki jo imamo za Francijo, za Evropo, pa tudi za to partnerstvo.«
Tretji največji ladjar vlaga v Luko Koper
Delovni obisk Macrona, ki ga je začel po koncu srečanja skupine MED9 v Portorožu, ima z več vidikov močan gospodarski prizvok. V ponedeljek je bil francoski predsednik v Kopru, kjer so podpisali deklaracijo o krepitvi sodelovanja med Luko Koper in francoskim ladjarjem CMA CGM, ki je tretji največji na svetu po kontejnerskem prevozu blaga. Kot je dejal Golob, podjetje ocenjuje položaj Luke Koper kot tako strateške pomembno za dostop do srednje Evrope, da je pripravljeno na znatna vlaganja v logistiko. Podpisani sporazum predvideva vlaganja v skupno podjetje z Luko Koper, s katerimi bodo izven območja samega pristanišča povečali pretočnost blaga - vozil za srednjo Evropo, je dejal Golob, to pa označil za samo prvi korak.
V torek pa sta si Macron in Golob v ljubljanskem Rogu ogledala prototipa avtomobilov Twingo e-tech, ki ga bodo kmalu začeli izdelovati izključno v Sloveniji, ter in Renaulta 4 E-Tech Electric, ki ga bodo izdelovali v Franciji. Te in druge gospodarske povezava po besedah obeh predsednikov pričajo o krepitvi strateškega partnerstva med državama, ki je bilo sklenjeno leta 2011.
Sicer pa sta državi v torek podpisali tudi dogovor o slovensko-francoskem sodelovanju na področju izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji v letih 2026–2029.
Pogled na vso Evropo
Gospodarsko sodelovanje sta Golob in Macron umestila tudi v širši evropski kontekst prizadevanj za ohranjanje konkurenčnosti, inovativnosti in strateške neodvisnosti. »Pomembno je, da iz Evrope naredimo celino inovacij,« je rekel Macron, se zavzel za obrambo pred nelojalno konkurenco ter pospešitev postopkov za cenejšo in hitrejšo proizvodnjo tudi z odpravo kakšnega predpisa. »Evropa je pod močnim pritiskom in se bo morala odzvati,« je dejal o ameriških carinah in kitajskem gospodarskem pritisku, napovedal pa, da bo že na vrhu voditeljev držav članic EU ta teden jasno vidno, da stara celina ima ustrezen delovni načrt.
V ta okvir je umestil tudi partnerstvo med državama preko Renaulta. »Električni avtomobil je ključnega pomena za obe državi, pa tudi za evropski avtomobilski sektor, za evropsko industrijo. Želimo, da bo imela evropska industrija zmogljivosti proizvodnje evropskih električnih avtomobilov. To je nujno, če želimo ubraniti... našo industrijo,« je rekel francoski predsednik.
Slovenski premier pa pravi, da »vsi napori, ki jih vlagava v teh časih v povezovanje gospodarstev dveh držav, imajo eno skupno točko. Če Evropa želi ostati globalno konkurenčna, mora poiskati evropske rešitve, kjer se zanašamo nase. Kjer večino verige dodane vrednosti ustvarjamo v Evropi in kjer gradimo strateško avtonomnost Evrope in našega gospodarstva«. Med panogami, kjer lahko Slovenija ponudi veliko svojega znanja, je omenil zelene tehnologije, baterijske sisteme, umetno inteligenco in vesolje.
