Tik preden bo čez dva dni italijanski premier Mario Draghi nastopil v italijanskem parlamentu in pojasnjeval politično situacijo v državi, 74-letni nestrankarski politik dobiva vse večjo podporo iz različnih delov družbe, naj nadaljuje na premierskem položaju. Kaj bo storil Draghi v sredo, še ni jasno. Potem ko je ponudil svoj odstop, ker pri glasovanju o zaupnici njegovi vladi ni sodelovala koalicijska strank Gibanje petih zvezd, predsednik države Sergio Mattarella pa je njegov odstop zavrnil, se politična usoda Draghijeve vlade giblje med morebitnim nadaljevanjem koalicije ali pa predčasnimi volitvami. V sredo naj bi v parlamentu preveril, ali še obstajajo pogoji – torej zadostna politična večina – za nadaljevanje njegove vlade.
Župani množično za premierja
Po javnomnenjski raziskavi časnika La Repubblica 53 odstotkov anketiranih Italijanov noče predčasnih volitev. 51 odstotkov jih želi, da Draghi nadaljuje vodenje spremenjene koalicije. Če pa bi vendarle odstopil, se dobrih 55 odstotkov anketirancev zavzema za oblikovanje tehnične vlade strokovnjakov, ki bi državo vodila do rednih volitev spomladi prihodnje leto. Javno mnenje odraža težavnost situacije, v kateri je prišlo do nove italijanske politične krize. Zaradi visoke zadolžitve (javni dolg znaša 135 odstotkov BDP), negotovih mednarodnih razmer in napovedanega dvigovanja obrestnih mer Evropske centralne banke, bi za zdaj še vzdržljiva zadolžitev lahko postala težavno breme za vlado v Rimu, s tem pa tudi za celotno evrsko območje. Draghijevo temeljno poslanstvo na čelu italijanske vlade je, da bi z reformami in investicijskim programom za izhod iz koronakrize naredil italijansko gospodarstvo odpornejše ter tretje najmočnejše evropsko gospodarstvo postopoma popeljal z območja velike zadolženosti.
V podporo Draghiju je z odprtim pismom v teh dneh stopilo več kot 1000 županov italijanskih mest, tudi največjih. Pozivom, naj ostane, saj da je njegovo nadaljnje vladanje pomembno za stabilnost države, so se pridružila tudi številna trgovinska, industrijska in kmetijska združenja. Vsem tem pozivom se pridružujejo tudi različne politične stranke in tudi zunanji minister Luigi Di Maio, ki opozarja, da bi bila država zaradi morebitnega odhoda na predčasne volitve paralizirana nekaj mesecev – sprejemati ne bi mogli niti proračuna za prihodnje leto niti novih potrebnih zakonov.
Je možen dogovor?
Stranka Viva Italija nekdanjega premierja Mattea Renzija, ki razloge za vladno krizo pripisuje predvsem maščevalnosti voditelja Gibanja petih zvezd Giuseppeja Conteja, denimo zbira podpise za peticijo, s katero Draghija pozivajo k nadaljevanju vodenja vlade. Do srede nameravajo zbrati 100.000 podpisov. Socialdemokrati Enriceja Lette (po javnomnenjskih raziskavah so z 21,5 odstotka glasov na drugem mestu za nekoalicijsko stranko Bratje Italije, ki se zavzema za predčasne volitve) prav tako želijo nadaljevati delo v koaliciji pod Draghijevim vodstvom.
A ključno za Draghijevo odločitev je zagotovo tudi to, ali bo Gibanje petih zvezd nadaljevalo delo v koaliciji (doslej je niso zapustili) in kakšen dogovor bo stranka dosegla z Draghijem oziroma drugimi koalicijskimi strankami.
Conte namreč ne zavrača možnosti, da bi stranka še naprej ostala del koalicije. A zato zahteva tudi posluh Draghija za njihovih devet točk, katerim bi se morala vladna koalicija bolj posvečati. Zapleteni italijanski politični mozaik dopolnjujeta še koalicijski stranki Liga Mattea Salvinija in Naprej, Italija Silvia Berlusconija, ki si po eni strani želita predčasnih volitev, a sta pripravljeni tudi ostati v koaliciji pod pogojem, da tam ne bo več Gibanja petih zvezd. Draghi je sicer v preteklosti dejal, da si ne predstavlja vladanja brez Contejeve stranke v koaliciji.
