V drastičnem in skrbno usklajenem preobratu zunanje politike, ki bo nedvomno odmeval po vsem svetu, so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija danes naznanili formalno priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Poteza, ki so jo ločeno, a skoraj sočasno sporočili britanski premier Keir Starmer v Londonu ter njegova kolega v Ottawi in Canberri, pomeni zgodovinski odmik od desetletja trajajoče politike čakanja na sporazumno rešitev med Izraelom in Palestinci.
Ta odločitev na novo riše diplomatski zemljevid Bližnjega vzhoda in postavlja pod vprašaj enotnost zahodnih zaveznic ter dolgoletno vodilno vlogo Združenih držav v mirovnem procesu. Gre za najpomembnejšo spremembo stališča katere koli članice skupine G7 doslej in signal, da potrpežljivosti za ohranjanje nevzdržnega statusa quo zmanjkuje.
Nujen korak
V izjavi je britanski premier Keir Starmer, vodja laburistične stranke, svojo odločitev utemeljil kot nujen korak k uresničitvi pravice in edini poti do trajnega miru. Poudaril je, da priznanje ni usmerjeno proti Izraelu, temveč je potrditev temeljne pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe. »To je naš poziv k resnični rešitvi dveh držav in je pravo nasprotje Hamasove sovražne vizije,« je pojasnil. »Ta rešitev ni nagrada za Hamas,« je dodal, »saj pomeni, da Hamas ne more imeti prihodnosti, nobene vloge v vladi in nobene vloge pri zagotavljanju varnosti.«
Njegova vlada je s tem izpolnila dolgoletno obljubo laburistične stranke, ki je že v opoziciji zagovarjala bolj odločno držo v podporo rešitvi dveh držav. Viri iz Westminstra poročajo, da je bila odločitev sprejeta po intenzivnih posvetovanjih znotraj kabineta in s ključnimi evropskimi partnericami, med katerimi so nekatere, kot so Španija, Irska in Norveška, Palestino že priznale. To je, naj spomnimo, storila tudi Slovenija.
Podobna sporočila
Skoraj sočasno je podobno sporočilo prišlo iz Ottawe in Canberre. Kanadska vlada je v uradni izjavi poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu in rešitvi dveh držav kot temelju za stabilnost v regiji. S tem korakom se Kanada, tradicionalno ena najtesnejših zaveznic ZDA, postavlja ob bok naraščajočemu številu zahodnih držav, ki menijo, da pasivnost ni več sprejemljiva opcija. Avstralija je svoje stališče obrazložila v obsežnem pismu. V njem med drugim poudarja, da Hamas ne sme imeti politične vloge v palestinski državi.
Avstralski premier Anthony Albanese je dejal, da je priznanje del »usklajenih mednarodnih prizadevanj« s Kanado in Združenim kraljestvom za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu.
Kanada je skupaj z drugimi zahodnimi zaveznicami sprejela zgodovinsko odločitev, »da ohrani možnost rešitve z dvema državama«, pa je sporočil kanadski premier Mark Carney.
»Kanada priznava državo Palestino in ponuja svoje partnerstvo pri gradnji obljube mirne prihodnosti tako za državo Palestino kot za državo Izrael,« je zapisal na omrežju X.
Ocena analitikov
Analitiki ocenjujejo, da je usklajenost med omenjenimi prestolnicami strateškega pomena. Kot tri ključne države Skupnosti narodov (Commonwealth) pošiljajo močan signal, da se znotraj zahodnega zavezništva oblikuje nova, bolj proaktivna struja, ki je pripravljena delovati tudi brez popolnega soglasja Washingtona.
Največja neznanka ostaja odziv Bele hiše. Washington je doslej vztrajal, da mora priznanje Palestine priti kot rezultat dogovora med sprtima stranema. Današnja odločitev postavlja ameriško administracijo v neprijeten položaj, saj gre za potezo treh najtesnejših zaveznic, ki neposredno nasprotujejo ameriški politiki. Diplomatski pritisk na ZDA, da prevrednotijo svojo strategijo, se bo zdaj nedvomno povečal.
Sledi še več držav
Danes naj bi Palestino priznala še Portugalska. Jutri pa naj bi Palestino med konferenco o rešitvi dveh držav, ki jo bosta ob robu splošne razprave Generalne skupščine na sedežu ZN v New Yorku gostili Francija in Savdska Arabija, priznalo še več držav, med njimi Francija, Belgija in Luksemburg.
