Prepoved potovanja na desetine iranskim posameznikom, zamrznitev njihovega premoženja in premoženja vrste podjetij, prepoved trgovanja z orožjem, prepoved prodaje Iranu česar koli, kar bi lahko uporabil v svojem programu bogatenja urana ali pri izdelavi in razvoju balističnih raket … To so med drugim ukrepi, ki so v noči na nedeljo po desetih letih spet začeli veljati proti Iranu v okviru sankcij Organizacije združenih narodov (OZN).
Mnoge sankcije posameznih držav, predvsem ZDA, proti tej islamski republiki že veljajo, te odmrznjene pa zavezujejo vse članice OZN. Embargo na orožje vključuje konvencionalno orožje s prepovedjo kakršne koli prodaje ali prenosa orožja v Iran. Prepovedani so tudi uvoz, izvoz ter prenosi delov in tehnologij, povezanih z jedrskim in balističnim programom. Potovanja so prepovedana, sredstva pa zamrznjena za posameznike in podjetja, ki posredno ali neposredno prispevajo k iranskemu jedrskemu programu ali razvoju balističnih raket. Države članice OZN bodo morale omejiti dostop do bančnih in finančnih storitev, ki bi lahko pomagale iranskemu jedrskemu ali balističnemu programu. Vsak, ki krši režim sankcij, pa se lahko sooči z zamrznitvijo sredstev po vsem svetu.
Kje je 400 kilogramov visoko obogatenega urana
Sankcije so začele veljati potem, ko so ob robu zasedanja generalne skupščine padli v vodo zadnji diplomatski poskusi dogovora med Teheranom in zahodnimi državami. Te sankcije so zamrznili ob sklenitvi jedrskega sporazuma z Iranom leta 2015, znanega kot JCPOA, od katerega pa so ZDA kasneje v času prve vlade predsednika Donalda Trumpa odstopile in spet uvedle svoje sankcije. To še ni pomenilo konca jedrskega sporazuma, saj druge države podpisnice (Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Kitajska, Rusija, EU) od njega niso odstopile in tudi sam Iran ne. Je pa Teheran začel odstopati od nekaterih svojih zavez, zlasti potem, ko se niso izpolnile obljube Evrope, da bo našla obvod za spoštovanje ameriških sankcij.
JCPOA je bil sklenjen za deset let in bo potekel sredi oktobra. Če bi se to zgodilo brez zapletov, bi bile z njegovim koncem trajno odpravljene vse zamrznjene sankcije OZN proti Iranu in jih v okviru svetovne organizacije ne bi mogli kar tako na novo uvesti (Kitajska in Rusija bi verjetno nasprotovali novim). Toda razpletlo se je drugače. Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija ter Iran v zadnjih pogovorih niso dosegli dogovora o bodočih mednarodnih inšpekcijah iranskega jedrskega programa in o razjasnitvi usode 400 kilogramov visoko obogatenega urana Irana. Zato so tik pred formalnim iztekom JCPOA nazaj uvedli zamrznjene sankcije. In to pomeni, da bodo veljale tudi po izteku sporazuma 18. oktobra.
