Po več kot dveh letih je zamisel o oblikovanju digitalne različice evropske valute evra dobila konkretne obrise. Evropska komisija je predlagala zakonodajni akt, s katerim bi digitalni evro zaživel, tehnične vidike mora urediti še Evropska centralna banka (ECB). Druga največja rezervna valuta na svetu, ki obstaja že več kot četrt stoletja in jo kot uradno valuto uporablja 20 od 27 članic Evropske unije, je korak bliže, da dobi svojo digitalno različico.
Prvi del končne odločitve bodo imeli države članice in evropski parlament, v evropski komisiji pa bi hoteli opraviti razpravo o prihodnosti plačilnega prometa tudi z državljani. Najhitreje bi digitalni evro lahko začeli uporabljati čez tri leta. Kajti prej se mora v ECB oktobra končati raziskovalna faza digitalnega evra, nato bo svet ECB sprejel odločitev o morebitnem začetku razvoja in testiranja predlaganih tehničnih rešitev. Dokončna odločitev sveta ECB o izdaji digitalnega evra bo sprejeta šele po tistem, ko se bodo države članice in evropski parlament strinjali z danes predstavljenim zakonodajnim predlogom evropske komisije.
1. Kaj je digitalni evro?
Digitalni evro bo zakonito plačilno sredstvo v Evropski uniji. To pomeni, da bodo trgovci morali sprejemati plačila z digitalnim evrom (z določenimi izjemami), če bo stranka hotela poravnati račun na takšen način. Njegova vrednost v primerjavi s kriptovalutami ne bo nihala. Vezana bo namreč na vrednost evra: en digitalni evro bo vreden en klasični evro. Njegovo vrednost bo zagotavljala Evropska centralna banka, ki bo oktobra odločala, če in kdaj bodo začeli izdajati digitalni evro. Cilj uvedbe digitalnega evra ni omogočanje novega načina špekulacij z valutami.
2. Zakaj je digitalni evro potreben?
V evropski komisiji in ECB so prepričani, da mora iti Evropska unija v korak s časom. Kajti kar 114 držav sveta že preučuje ali se pripravlja na uvedbo svojih digitalnih valut. Vse bolj se tudi opaža, da se zmanjšuje uporaba gotovine. Še leta 2016 je bilo z gotovino opravljenih 79 odstotkov vseh finančnih transakcij, lani pa zgolj še 59 odstotkov. Vse manj je tudi bankomatov – leta 2016 jih je bilo še 420.000, zdaj jih je 370.000. Razlika uporabe gotovine se po državah članicah v maloprodajnem sektorju močno razlikuje – ponekod se je uporablja v 70 odstotkih transakcij, spet v drugih državah le v 20 odstotkih transakcij.
Ob splošnem pešanju uporabe gotovine so tudi številni spletni giganti med svojo ponudbo storitev uvedli elektronska plačila (denimo Google ali Alibaba), s čimer pridobivajo pomen, Evropska unija pa v digitalni dobi tudi na neki način pri plačilih postaja delno njihov odvisnik. Iz teh razlogov je uvedba digitalnega evra le delno odgovor na kriptovalute, s katerimi se je plačevanje močno razširilo v zadnjih letih. »Zgolj gotovina ni več dovolj za evropsko gospodarstvo, ki se premika k digitalnemu gospodarstvu,« je dejal evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis.
3. Kako bo mogoče plačevati z digitalnim evrom?
Digitalni evro bodo shranjeni v digitalni denarnici na elektronskih napravah. Plačila bo mogoče izvesti tudi brez internetne povezave. Kako točno bo to videti, še ni povsem jasno. Podobna naj bi bila denimo Googlovi denarnici. Vsak uporabnik bi si v svojo denarnico z računa prenesel evre. Plačilne transakcije bi bile izvedene v nekaj sekundah, podobno kot so izvedene s kriptovalutami. Tako bi še hitreje potekal tudi čezmejni plačilni promet. V evropski komisiji pričakujejo, da bi se z uvedbo digitalnega evra zmanjšale tudi dajatve potrošnikov, ki morajo zdaj plačati pri izvajanju plačilnega prometa.
4. Bodo še obstajale bančne kartice in gotovina?
Da. Še naprej bo mogoče plačevati tudi z gotovino in bančnimi karticami. »Digitalni evro je logično dopolnilo gotovine. Predstavljal bo varen in takojšen način plačila za tiste, ki bodo to želeli,« je pristavil Dombrovskis. Evropska centralna banka namerava evrsko gotovino zagotavljati vse dotlej, dokler bo po njej obstajalo povpraševanje.
5. Koliko digitalnih evrov bomo lahko imeli?
To še ni določeno. Evropska komisija si želi, da z uvedbo digitalnega evra ne bi bila ogrožena raven finančnih depozitov posameznikov na bankah. Eden od pomislekov je namreč, da bi lahko ljudje v času krize množično pretopili depozite v digitalne evre, kar bi utegnilo ogroziti stabilnost bank. Evropska komisija zato ECB poziva k določitvi zgornje meje digitalnih evrov v elektronskih denarnicah. Zgornja omejitev posedovanja digitalnih evrov naj bi koristila tudi preprečevanju pranja denarja. Doslej se je pogosto omenjalo, da bi lahko imeli v digitalni denarnici 3000 evrov naenkrat.
6. Kako bo z zasebnostjo plačil?
Zasebnost plačil bo zaščitena, ne prihaja obdobje velikega brata. Če bodo plačila z digitalnim evrom potekala prek interneta, bo zaščita zasebnosti enakovredna aktualni zaščiti plačila z bančnimi karticami. Če bodo plačila izvedena brez interneta, pa banke ne bodo mogle slediti podrobnostim transakcij.
