V igri ni le očitna finančna vrednost, temveč tudi prestiž, moč in vpliv, ki ga imajo ukradena umetniška dela v kriminalnem podzemlju: pogosto niso naprodaj, temveč služijo kot pogajalska valuta pri izsiljevanjih, zamenjavah ali znižanju kazni. Interpol ocenjuje, da je na svetu vsako leto ukradenih več kot 50.000 umetnin, mnoge pa izginejo za vedno. Med najdrznejše izvedenimi tatvinami ostajajo tudi takšne, po katerih plena niso nikoli našli.
1. Louvre, Pariz (1911)
Leta 1911 je Vincenzo Peruggia v ponedeljek, ko je bil Louvre zaprt, vstopil skozi vrata za osebje, preoblečen v belo delavsko haljo. Odšel je v Salon Carré, kjer je visela Mona Liza, jo snel s stene in odnesel na bližnje servisno stopnišče. Tam je odstranil zaščitno ohišje in okvir, platno ovil v plašč in ga pod pazduho prenesel mimo stražarjev do izhoda. Tatvino so opazili šele naslednji dan, ko je skrbnik želel sliko očistiti. Peruggia je delo dve leti skrival in ga poskušal prodati v Firencah, kjer so ga aretirali. Kot motiv za krajo je navajal domoljubje – »vrnitev umetnine Italiji«.
Ukradeno delo: Leonardo da Vinci, Mona Liza.
2. Muzej Isabelle Stewart Gardner, Boston (1990)
Leta 1990 sta se okoli druge ure zjutraj moška, preoblečena v policista, predstavila varnostnikoma in zahtevala vstop v muzej zaradi »nujne prijave«. Nato sta moška varnostnika zvezala in ju skupaj z drugim stražarjem odpeljala v klet, jih pritrdila na cev in jim prevezala oči. Nato sta si v miru ogledala dvorane, platna rezala iz okvirjev, snela francoskega orla iz brona, vzela majhno kitajsko vazo ter v 81 minutah odnesla izbrane kose. Prazne okvirje sta pustila na stenah, alarmi pa se niso sprožili. Preiskava je dolgo sledila bostonskemu podzemlju in morebitnim posrednikom, vendar brez odkritja, kdo sta bila moška, zamaskirana v policista, in kakšen motiv sta imela. Dela so do današnjega dneva izgubljena, okvirji pa še vedno visijo prazni na stenah muzeja.
Ukradena dela: Rembrandt, Nevihta na Galilejskem morju; Vermeer, Koncert; Manet, Chez Tortoni ...
3. Narodna galerija, Oslo (1994)
Leta 1994 so storilci, na dan odprtja zimskih olimpijskih iger, postavili lestev na pročelje galerije, v nekaj minutah odprli okno, sneli znamenito delo Krik in po isti poti izginili neznano kam. V dvorani so pustili listek z zapisom »Hvala za slabo varovanje«. Policija je organizirala operacijo pod krinko in po treh mesecih delo dobila nazaj, vodjo skupine pa obsodila na zapor. Po dogodku so prenovili okna in zamenjali senzorje ter okrepili varnostne patrulje. Motiv je bil klasičen: visoka vrednost, medijska odmevnost in možnost kasnejšega izsiljevanja za nagrade ali olajšave.
Ukradeno delo: Edvard Munch, Krik.
4. Munchov muzej, Oslo (2004)
Leta 2004 sta oborožena in zamaskirana moška sredi odpiralnega časa vstopila v Munchov muzej, obiskovalce in osebje z orožjem zadržala na razdalji in v nekaj minutah s sten snela Munchovi deli Krik in Madona. Platni sta odnesla skozi izhod in zbežala z vnaprej pripravljenim vozilom. Vozilo je policija našla zapuščeno in povsem očiščeno sledi DNK. Po intenzivni, dve leti dolgi preiskavi je policija v letu 2006 v usklajeni akciji našla obe sliki; obe sta bili poškodovani (trganine, vlaga). Sodišče je obsodilo več vpletenih oseb.
Ukradeni deli: Edvard Munch, Krik; Edvard Munch, Madona.
5. Muzej moderne umetnosti, Pariz (2010)
Leta 2010 je vlomilec (danes poznan pod imenom Spider-Man) po tednih opazovanja odstranil okenski okvir na bočni fasadi muzeja in izkoristil začasno nedelovanje alarmnega sistema. V notranjosti muzeja je iz okvirjev vzel izbrane slike in jih previdno pripravil za prenos. Kraja je ostala neopažena do jutranjega obhoda, ko so kustosi ugotovili, da je izginilo pet mojstrovin. Kasnejša preiskava je pokazala dobro poznavanje arhitekture in rutin kot tudi mirnost vlomilca, ki je z deli rokoval previdno. Iz slednjega je policija sklepala, da je bila kraja naročena, dela pa bodo prodana zasebnim zbirateljem. Leta 2017 so vlomilca Vjerana Tomica ujeli in zaprli, pet umetnin v vrednosti 1000 milijonov evrov pa je še danes izgubljenih.
Ukradena dela: mojstrovine Picassa, Braqua, Matissa, Modiglianija in Légerja.
6. Schirn Kunsthalle, Frankfurt (1994)
Leta 1994 sta se storilca čez dan pretvarjala, da sta obiskovalca razstave, in ostala v muzeju do zaprtja. Po odhodu zadnjih obiskovalcev sta se skrila v notranjih prostorih galerije, nato pa ob zapiranju presenetila nočnega varnostnika, ga onesposobila in si odprla pot do dvorane s posojenima slikama J. M. W. Turnerja iz londonske galerije Tate. Obe sliki sta previdno snela z nosil, ju zapakirala za prenos in skozi servisni hodnik odnesla do bližnjega vozila, nato pa izginila.
Preiskava je trajala več let in je potekala tudi prek posrednikov iz »podzemlja«. Zaradi zapletenih zavarovalniških razmerij in mednarodnih pristojnosti se je vračanje slik v London vleklo več let. Prvo Turnerjevo sliko so dobili nazaj leta 2002, drugo leta 2003. Motiv je kazal na preračunano izrabo okoliščin mednarodne izposoje (manj enoten varnostni režim) in na zelo visoko zavarovalno ter tržno vrednost del.
Ukradeni deli: J. M. W. Turner, dve sliki poznega opusa (pósoda iz galerije Tate).
7. Kunsthal, Rotterdam (2012)
Leta 2012 je romunska skupina v zgodnjih jutranjih urah v nekaj minutah vstopila v galerijo Kunsthal, hitro prečkala dvorane in izbrala manjša platna. Slike je snela z nosil, jih spravila v torbe in po vnaprej načrtovani poti zapustila objekt. Policija je kmalu potrdila, da je izginilo sedem del velike vrednosti. Kasneje je Olga Dogaru, mati domnevnega vodje ekipe vlomilcev, preiskovalcem povedala, da je slike sežgala v domači peči. Ko je policija preiskovala njeno hišo, so v pepelu našli delce pigmentov, kar je nakazovalo, da je bila vsaj ena slika poškodovana ali uničena. Primer je ostal brez najdenih platen, sodišče pa je storilce obsodilo in jim naložilo visoko odškodnino.
Ukradena dela: izbrane slike Picassa, Moneta, Matissa, Gauguina in Luciana Freuda.
8. Galleria Ricci Oddi, Parma (1997)
Leta 1997 je izginila slika med zamenjavo razstave: osebje je ob pregledu našlo prazen okvir na strehi nad razstavnimi prostori, kar je kazalo na pobeg skozi strešno odprtino in poznavanje notranjih poti. Policija je domnevala, da je nekdo sliko snel, jo potegnil proti strehi z vrvjo in okvir pustil, da bi skril sledi.
Leta 2019 so vrtnarji med čiščenjem bršljana na zunanjem zidu odkrili kovinski jašek – v njem je bila črna vreča s sliko. Strokovnjaki so delo potrdili kot original. Policija ni ugotovila, kdo jo je skril v zid, niti tega, ali je bil namen sliko kasneje prodati. Sliko so vrnili v galerijo.
Ukradeno delo: Gustav Klimt, Portret dame.
9. Muzej Cantini, Marseille (2009)
Leta 2009 so storilci ponoči vstopili v Muzej Cantini, odmaknili zaščitno ohišje in odvili pritrdilne vijake, tako da so sliko odstranili skoraj brez poškodb na steni. Delo so odnesli skozi stranski izhod za zaposlene; alarm ni sprožil takojšnje intervencije, zato je tatvina postala očitna šele ob jutranjem obhodu. Preiskava je več let obstala brez sledi.
Leta 2018 so francoski cariniki pri rutinski kontroli v prtljažniku medkrajevnega avtobusa blizu Pariza našli nenaslovljen kovček; v njem je bila Degasova slika, zavita in pripravljena za hiter prenos. Nihče od potnikov ni prevzel lastništva, policija pa ni nikoli razkrila verige od kraje do prodaje oziroma najdbe slike. Delo so po konservatorskem pregledu vrnili v zbirko.
Ukradeno delo: Edgar Degas, Les Choristes (Zboristi).
10. Panagia Kanakaria, Severni Ciper (1974)
Po turški invaziji na Severni Ciper leta 1974 so vlomilci z dleti in žagami odrezali del zgodnjekrščanskih mozaikov iz apside cerkve Panagia Kanakaria, fragmente razkosali v manjše plošče in jih prek posrednikov razširili po Evropi in ZDA. Arheologi in preiskovalci so v naslednjih letih sledili fotografskim dokazom in ponudbam na trgu umetnin ter identificirali del plena v ameriški galeriji.
V Indiani v ZDA je sledil sodni postopek, ki je priznal nezakonit izvor in odredil restitucijo mozaikov ciprski cerkvi. Primer je postal precedens za vračanje kulturne dediščine, odvzete med vojnami, in je okrepil sodelovanje med policijami, Interpolom in strokovnjaki za dediščino.
Ukradena dela: zgodnjekrščanski mozaiki iz 6. stoletja (Kristus, apostoli, nadangeli).
