V Srbiji je konec prejšnjega tedna potekal eden največjih protestnih shodov v zgodovini države. Ljudje pod vodstvom študentskega gibanja zahtevajo predčasne volitve, oblast na čelu s predsednikom Vučićem pa jih zdaj zavrača. Protestniki v mestih po državi blokirajo promet in vse bolj jasno je, da se razmere osem mesecev po začetku protestov zaostrujejo. O njih smo se pogovarjali z glavno urednico beograjske revije Nova ekonomija Biljano Stepanović.
Protesti trajajo že osem mesecev, vendar se zdi, da oblast ne popušča in da ne bo popustila zahtevam študentov, tudi ne zahtevi po neodvisni preiskavi o zrušitvi nadstreška na novosadski železniški postaji 1. novembra 2024. Kaj se je spremenilo v zadnjih osmih mesecih?
V teh osmih mesecih se je vse spremenilo. Ljudje so se rešili strahu. Velika jeza ogromnega števila ljudi se vidi na vsakem koraku, režim pa je prvič od prihoda na oblast v resni defenzivi. Oblastniki ne vedo, kako odgovoriti študentom, ne razumejo jih, ne morejo predvideti njihovih potez in zato ves čas delajo napake, tako da samo spodbujajo jezo državljanov. Kakor hitro se zdi, da so se študenti in drugi uporni državljani utrudili in da protest morda počasi usiha, oblast naredi neko nespametno potezo in ljudje so spet na nogah. Tako je zato, ker zna Aleksandar Vučić vladati samo s pomočjo vzbujanja strahu, uporabe sile in podkupovanja. Študentov pa ni uspel podkupiti in vidi, da se ga ne bojijo. Potiskajo ga v ozadje, ko ves čas ponavljajo, da kot predsednik države za njihove zahteve ni pristojen, kar je zanj hud udarec, saj vsa njegova oblast temelji na prisvajanju vseh pristojnosti. On ne razume, za kaj jim gre, in nima odgovora, razen sile, a s tem samo krepi odpor.
Zakaj študenti zdaj zahtevajo predčasne parlamentarne volitve, Vučić pa je proti, in zakaj je bilo pred nekaj meseci ravno obratno?
Protestniki zdaj zahtevajo predčasne parlamentarne volitve, ker hočejo, da se ta kriza reši na miren in edini zakonit način, kar so parlamentarne volitve. Vučić je predsednik republike, njegov mandat traja do leta 2027, a predsedniških volitev študenti ne zahtevajo. Vučić ve, da bi njegova Srbska napredna stranka (SNS) zdaj izgubila na parlamentarnih volitvah, zato se jih trenutno izogiba. Dokler se mu je obetala zmaga, je ves čas razpisoval predčasne volitve, ki jih nihče ni zahteval. Zdaj, ko niti pod skrajno nekorektnimi pogoji – medije si je podredil, kupuje glasove, pritiska na volilce in z njimi manipulira – ne more zmagati, je zato proti volitvam.
Ali morebiti lahko govorimo o tem, da ni več enotnosti v študentskem gibanju?
Mislim, da o tem ne moremo govoriti. Študenti imajo po fakultetah plenume, na katerih morajo priti do soglasja. To včasih dolgo traja. Vsekakor pa so doslej vlekli poteze, ki so načele Vučićevo absolutno oblast. Odpravili so strah pri ljudeh in jih dvakrat, 15. marca in 28. junija, povedli na doslej največje proteste v zgodovini Srbije.
Vučić trdi, da je bilo v soboto, 28. junija, na provladnih protestih več ljudi kot na študentskih protivladnih protestih.
Seveda to ni res. Režimske protidemonstracije niso več mogoče. Vučić ob vseh svojih sredstvih pritiska, ob vsem plačevanju in izsiljevanju ne more zbrati niti 10.000 svojih privržencev. Na dan protestov študentov in državljanov pa ukinja ves potniški železniški in avtobusni promet v Srbiji, torej ohromi celotno državo, da bi svojim nasprotnikom preprečil prihod v Beograd, kar je brez primere.
Kaj konkretno pomeni državljanska nepokorščina, h kateri pozivajo študenti?
Zdaj se izvaja del te državljanske nepokorščine, ko državljani blokirajo ceste in križišča, prihajajo pred sodišča in policijske postaje, kjer brez pravega razloga zapirajo ljudi, študente in tudi srednješolce. Policija tak shod ob blokadi, sodišču ali policijski postaji razžene, a protestniki se pozneje vrnejo. Na ceste postavijo kontejnerje za smeti, zoperstavljajo se policiji, oblegajo policijske postaje, v katerih so priprti protestniki. Sicer ne vem, kako se bo to razvijalo, a jasno je, da se upor državljanov – upor namreč ni samo študentski – ne more ustaviti s silo, Vučić pa se ne zna odzvati drugače kot s silo. Zato pričakujem zaostrovanje in stopnjevanje konflikta z nepredvidljivimi posledicami, a z enim samim možnim koncem: režim, ki vse razburja in jezi, mora pasti. Njegov čas se je iztekel.
