Danska premierka Mette Frederiksen je načrt opisala kot "spremembo paradigme v obrambni politiki", ki je po njenih besedah namenjena zagotavljanju sredstev za odvračanje morebitnih napadov na Dansko ali zvezo Nato.
Trenutno sicer ne kaže, da bi bila Danska vojaško ogrožena, čeprav se ob nadaljevanju vojne v Ukrajini, stopnjevanju napadov in nedavnih vdorih ruskih brezpilotnikov v zračni prostor Poljske in Romunije krepijo strahovi pred okrepljeno rusko agresijo.
Danska v tej luči skupaj s preostalimi članicami Nata že nekaj časa krepi svoje obrambne izdatke in vojaške zmogljivosti.
Uradniki bodo sedaj preučili ponudbo orožja dolgega dosega na trgu in se odločili za najboljšo možnost, ki bo najbolje ustrezala potrebam danske vojske, je še povedal obrambni minister Troels Lund Poulsen. Pri tem je omenil tako rakete kot brezpilotne letalnike, s katerimi bi po potrebi lahko izvedli povračilni napad globoko na sovražnikovo ozemlje, ter se zavzel za "integrirano večplastno zračno obrambo".
Danska je nedavno napovedala tudi, da načrtuje nakup sistemov zračne obrambe v vrednosti 58 milijard danskih kron, kar znaša okrog 7,7 milijarde evrov.
Napoved je sledila vdoru ruskih dronov v zračni prostor Poljske, ki je prejšnji teden v Evropi sprožil številne pomisleke in skrbi glede učinkovite in cenovno smiselne obrambe pred brezpilotnimi letalniki.
