Potovanje od sanjske dalmatinske obale do Zagreba se na vrhuncu poletne sezone spremeni v nočno moro. To obiskovalci dobro vedo, zdaj pa je to doživela županja Supetra na Braču in to objavila na družbenih omrežjih.
Na kritično stanje prometne infrastrukture, ki pod pritiski več deset tisoč turistov poka po šivih, je z ostrimi besedami opozorila Ivana Marković. Njena nedavna izkušnja je odmev nezadovoljstva vseh, ki se morajo s tem soočati, in navsezadnje opozarja na sistemske težave hrvaškega turizma.
Županja, ki prihaja iz vrst stranke SDP, se je zaradi razprodanih letalskih kart z Brača morala zateči k alternativi: potovanju s trajektom do Splita in nato z avtobusom do Zagreba. Ta, na papirju preprosta pot, se je razvila v odisejo, ki po njenih besedah razgalja »popoln kolaps sistema«.
Začelo se je že zjutraj
»Že jutranji prizori v supetarskem pristanišču so naznanjali kaos. Na liniji, ki jo komajda vzdržujejo trije trajekti, se je gnetlo na tisoče ljudi. Pritisk je neznosen,« je zapisala v odmevni objavi na družbenih omrežjih, kar so povzeli mnogi hrvaški mediji. »Celoten sistem se zanaša zgolj na nadčloveške napore posadk, ki 'na mišice' rinejo sezono naprej, in na iznajdljivost nas, potnikov.«
Županja je prizore na splitski avtobusni postaji (zgrajeni leta 1968 in od takrat le malenkostno posodobljeni) opisala kot »žalostno podobo enega najfrekventnejših prometnih vozlišč turistične države«. Kaos pred okenci za prodajo kart, peroni brez sence ali nadstreškov v neznosni vročini, zastarele oznake in neprijazno osebje so ustvarili mučno atmosfero tako za turiste kot za domačine.
»Splitska avtobusna postaja je metafora za našo Dalmacijo in turizem, ki se nam je zgodil, namesto da bi ga strateško načrtovali,« je bila še kritična županja. »Prostor, ki bi moral biti ogledalo države, je simbol zanemarjenosti in pomanjkanja dolgoročne vizije.«
Zastarela infrastruktura
Njene besede potrjujejo tudi strokovne analize, ki že leta opozarjajo, da dalmatinska infrastruktura ne dohaja eksponentne rasti turističnega obiska. Medtem ko se vlada hvali z milijonskimi investicijami v vodovodno in železniško omrežje, ključna ozka grla, kot so trajektna pristanišča in avtobusne postaje, ostajajo v stanju, nevredne tako turistične države.
Problem ni zgolj v pomanjkanju udobja. Gre za vprašanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, ki v poletnih mesecih postane talec prometnih zamaškov in preobremenjenih storitev. »Turizem se uporablja kot izgovor za vse, toda resnica je, da nas odsotnost resnične strategije duši,« je poudarila. »Nimamo ne ustreznih ladij, ne cest, ne postaj. Nimamo sistema, ki bi zdržal pritisk sezone, ne da bi pri tem do konca izčrpal ljudi, ki v njem delajo.«
