Ponedeljkov obisk evropskih voditeljev v Beli hiši, ki je sledil vrhu ameriškega in ruskega predsednika na Aljaski, je vnaprej obveljal za dogodek velikih političnih vložkov. Ko je Donald Trump Evropejce povabil, naj na pogovore o načrtu za končanje vojne pridejo skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so bili zato v »delegaciji« prvokategorniki po vplivu in po teži njihovih držav oziroma organizacij: premierji Nemčije, Združenega kraljestva in Italije, predsednik Francije, generalni sekretar zveze Nato, predsednica evropske komisije in finski predsednik.
Finski predsednik?
Na prvi pogled je vprašanje morda na mestu. Navsezadnje je tudi edini od naštetih, ki ima doma bolj kot ne protokolarno vlogo. Toda Aleksander Stubb je zadnje čase vedno zraven, ko se oblikuje evropska politika do Ukrajine, in to z dobrim razlogom.
V diplomaciji ogromno štejejo osebni stiki, Stubb pa je letos spletel posebno vez s Trumpom, ki je prerasla v redno izmenjavo telefonskih klicev in sporočil o vsakdanjih in o političnih temah. Razvila se je do te mere, da je 57-letnik postal nekakšen neformalni komunikacijski kanal med Evropo in Trumpom.
Ameriški predsednik mu prisluhne, Evropa pa takšnih vodstvenih politikov nima na zalogi.
Dolga leta zavzemanja za Nato
Staubb, ki govori pet jezikov, ima za seboj pestro politično kariero. Bil je poslanec, evropski poslanec, zunanji minister, minister za evropske zadeve in za finance ter eno leto premier. Poskušal je biti kandidat Evropske ljudske stranke za predsednika evropske komisije, pa je volitve izgubil. Zato pa je lani tesno zmagal doma na predsedniških.
Stubb je bil glasen zagovornik članstva Finske v Natu vse od srede 90. let, ko je to v tradicionalno nevtralni državi sodilo na politično obrobje. Vse se je spremenilo po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 in danes je njegova država članica zavezništva z najdaljšo mejo z Rusijo - 1340 kilometrov. Stubb je zelo kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, a ima do njega tudi trezen analitičen pristop. Njegovo mnenje o Rusiji nekaj šteje.
Lindsey Graham povezuje
Stubb ima od mladosti povezave z Združenimi državami, ki so mu prirasle k srcu med obiskom New Yorka. Od dvanajstega leta naprej igra golf in je bil v državni reprezentanci, zaradi znanja tega športa pa je dobil štipendijo za študij na univerzi Furman v Južni Karolini, kjer je diplomiral iz političnih ved. To je nadgradil s študijem na Sorboni in Belgiji ter doktoratom na Londonski šoli za ekonomijo.
Iz Južne Karoline pa je tudi vplivni ameriški senator Lindsey Graham. Tako jima ni manjkalo izhodišč za pogovor, ko je bil Graham lani na obisku na Finskem, februarja letos pa sta se spet srečala na varnostni konferenci v Münchnu in po pisanju Wall Street Journala je Graham predlagal, da pokličeta Trumpa. Beseda je seveda stekla o golfu, Trump je predlagal partijo in Stubb se je kmalu sedel na letalu za Florido. Njegova igra je pustila vtis na ameriškega predsednika, s katerim sta se očitno ujela in med potjo od ene do druge luknje govorila o vseh mogočih temah, od finskih izkušenj z Rusijo do ledolomilcev in gozdarstva, pa tudi o Putinu, glede katerega je Stubb ameriškemu predsedniku svetoval: » Ne morete mu zaupati,« piše časnik.
Stubb je s pogovori na Floridi seznanil evropske kolege, s Trumpom pa si odtlej o vsem mogočem pišeta in se kličeta tudi zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, piše časnik in dodaja, da so celo ameriški predstavniki Stubba že prosili, naj pri Trumpu posreduje glede zakonodaje o sankcijah proti Rusiji, ki so jo pripravljali v kongresu. Zelenskemu je finski predsednik pomagal spet vzpostaviti stik in odnos s Trumpom po njunem znamenitem februarskem prepiru v Ovalni pisarni. In zdaj je tudi sam prišel v Belo hišo, da morda pomaga preprečiti, da se hladni veter vrne.
