Tibetanski duhovni vodja dalajlama bo v nedeljo dopolnil 90 let. In tokrat ne gre samo za okroglo praznovanje, ampak za bistveno več. Dalajlama je leta 2011 napovedal, da bo ob dopolnitvi devetega desetletja sporočil odločitev o svojem nasledniku. Dolgo se je torej čakalo, v sredo pa je sporočil, da bodo naslednika izbrali po njegovi smrti v skladu s tradicijo. Po tej se bo dalajlama po smrti reinkarniral, njegova neprofitna ustanova pa bo imela edina nalogo in pooblastila, da poišče to osebo, ki bo poslej tibetanski duhovni in verski vodja budistov. Petnajsti po vrsti.
Ena od štirih možnosti
Odločitev ni bila samoumevna. Dalajlama bi lahko že sam imenoval svojega naslednika, kot se je ugibalo. Lahko bi sporočil, da se tradicija in stoletna institucija dalajlame končuje. Teoretično bi lahko celo nekako dopustil možnost, da ima pri imenovanju naslednika besedo Peking, čeprav je bilo to na podlagi njegovih preteklih izjav malo verjetno. Na koncu pa se je odločil, kot se je. »Po različnih poteh sem prejel sporočila Tibetancev, ki so vsi izražali enako. V skladu z njihovimi prošnjami potrjujem, da se bo institucija dalajlame nadaljevala,« je sporočil.
Odločitev je zato pomembna za Tibetance, med katerimi se številni bojijo prihodnosti brez voditelja, pa tudi za njegove podpornike po svetu, ki vidijo dalajlamo kot simbol nenasilja, sočutja in prizadevanj za ohranjanje tibetanske kulturne identitete kljub pritiskom Kitajske.
Obiskal tudi Slovenijo
Tenzin Gyatso je štirinajsti dalajlama. Prvi je bil Gedun Drupa, rojen daljnega leta 1391. Ker jih praviloma izberejo kmalu po rojstvu, vsaj v zadnjem obdobju je bilo tako, so na čelu tibetanskih budistov dolga leta.
Tenzin Gyatso je bil tako izbran že leta 1935. Po kitajski zasedbi Tibeta in neuspelem uporu je leta 1959 zbežal v Indijo in odtlej živi v mestu Dharamshala. Tam je postal eden najprepoznavnejših verskih voditeljev na svetu in je leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir za miroljubna prizadevanja v Tibetu. Dalajlama je po svoje tudi politična oseba, pooseblja prizadevanja Tibetancev za avtonomijo, potem ko so se odrekli zavzemanju za samostojnost, uradnemu Pekingu pa je trn v peti vsako njegovo politično srečanje na visoki ravni. Slovenijo je obiskal v letih 2010 in 2012.
Brez vloge Pekinga, prosim
Dalajlama je dal izrecno vedeti, da noče nobene kitajske vloge pri izbiri naslednika. »Sklad Gaden Phodrang bo imel edini oblast, da prepozna bodočo reinkarnacijo. Nihče drug nima pooblastila, da se vmešava v to zadevo,« je zapisal. Toda Kitajska meni drugače. Oblasti v Pekingu vztrajajo, da morajo imeti zadnjo besedo pri tem, kdo bo naslednji tibetanski duhovni vodja.
»Reinkarnacija dalajlame, pančen lame in drugih budističnih voditeljev mora biti izbrana z žrebom iz zlate žare in odobrena s strani centralne vlade,« je dejala predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning, sklicujoč se na metodo, ki jo je uvedla dinastija Qing v 18. stoletju.
Več stoletij stara tibetanska tradicija sicer veleva, da se novega dalajlamo poišče prek kompleksnega postopka, ki združuje misticizem in tradicijo. Sedanjega dalajlamo so prepoznali tudi tako, da je ob predmetih trinajstega dalajlame vzklikal: »moje, moje«, ko so mu jih pokazali.
Kitajska sicer že desetletja vrši pritisk na Tibet, tudi dalajlamo pa zaradi prizadevanj za svobodo Tibeta obravnava kot separatista.
