Volodimir Zelenski je evropskim voditeljem dejal, da naj zavrnejo vsak predlog Donalda Trumpa, s katerim bi Ukrajina odstopila dodatna ozemlja, hkrati pa nakazal, da bi Rusiji morda lahko dovolili obdržati del že osvojenega ozemlja. O tem je ekskluzivno poročal Joe Barnes, bruseljski dopisnik britanskega časnika The Daily Telegraph. Takšna rešitev naj bi pomenila »zamrznitev« fronte na sedanjih črtah in dejansko predajo nadzora nad okupiranimi deli Luganska, Donecka, Zaporožja, Hersona in Krima Rusiji.
Strah in upanje
Omehčanje stališča prihaja pred srečanjem Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, ki je predvideno za petek na Aljaski, še navajajo britanski mediji.
»Načrt se nanaša le na trenutne položaje vojakov na terenu,« je za The Telegraph povedal zahodni uradnik, ki je opisal naporen vikend intenzivne diplomacije med Kijevom in njegovimi zavezniki.
Kijev in evropske prestolnice so vse bolj zaskrbljeni, da bi se Trump in Putin lahko pogajala o koncu vojne mimo Zelenskega. »Imam veliko strahov, a tudi veliko upanja,« je glede tega dejal poljski premier Donald Tusk in opozoril, da so ameriški uradniki obljubili, da se bodo pred srečanjem Trumpa in Putina iz oči v oči posvetovali z evropskimi voditelji.
V skladu z načrtom, za katerega Moskva išče podporo in ki skrbi evropske diplomate, bi bila frontna črta na jugovzhodu Ukrajine zamrznjena, Kijev pa bi se umaknil iz delov Donecka in Luganska, ki jih še vedno nadzoruje. Zahodni viri trdijo, da Putin ni spremenil svojih temeljnih ciljev – strmoglavljenja prozahodne vlade v Kijevu, vzpostavitve proruskega režima, blokiranja vstopa Ukrajine v Nato in demilitarizacije države.
Vojna ne sme koristiti Rusiji
Zelenski je sinoči dejal, da ni znamenj, da bi se Rusija pripravljala na konec vojne. »Nasprotno, prerazporeja vojake za začetek novih ofenziv,« je povedal in se skliceval na poročila ukrajinskih obveščevalnih služb. Kijev bi, čeprav je pripravljen delno predati ozemlje, pristal na mir le s trdnimi varnostnimi jamstvi – dobavo orožja in jasno potjo do članstva v Natu.
Evropske prestolnice zdaj javno podpirajo ukrajinsko vizijo morebitnih teritorialnih koncesij in želijo Trumpu pokazati, da se za enotno rdečo črto »Ukrajina + Evropa« skriva resna diplomatska teža. »Zdaj je jasno, da je vloga Evrope zagotoviti politično in diplomatsko podporo Ukrajini, da se ne bi počutila izolirano,« je za The Telegraph povedal eden od zahodnih uradnikov.
»Za Poljsko in naše partnerje je jasno, da državnih meja ni mogoče spreminjati s silo. Ruska vojna proti Ukrajini ne sme koristiti agresorju,« je dejal Tusk. Podobna sporočila sta poslala francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški voditelj Friedrich Merz. V skupni izjavi voditeljev evropske komisije, Francije, Italije, Združenega kraljestva, Poljske in Finske je zapisano, da bi morala biti »trenutna kontaktna linija izhodišče za pogajanja«.
Trump bo del ozemlja skušal pridobiti nazaj
Evropski voditelji se bodo v sredo sestali s Trumpom, da bi predstavili svoje stališče. Trump je v ponedeljek dejal, da bo na srečanju s Putinom poskušal »vrniti del ozemlja Ukrajini«, in dodal: »Prišlo bo do zamenjave in spremembe meja. Rusija ima velik del Ukrajine – poskušali bomo dobiti del tega nazaj.«
Trump je petkov sestanek opisal kot »preizkus«, s katerim bi Putina prepričal, naj konča vojno: »V prvih dveh minutah bom vedel, ali je to mogoče. To pač počnem – sklepam dogovore.«
Po srečanju s Putinom, pravi Trump, bo »iz spoštljivosti« morda najprej poklical Zelenskega, nato pa evropske voditelje. Nič od tega ne izključuje možnosti, da bo ukrajinski predsednik sam sprejel težko odločitev o predaji dela ozemlja pod rusko okupacijo. Po ocenah evropskih virov je vse več ukrajinskih volilcev pripravljenih sprejeti izgubo dela države za ceno konca vojne, še piše Daily Telegraph.
Dvajset odstotkov ozemlja
Kljub temu si Kijev ne more privoščiti izgube dodatnega dela Donecka, saj bi to ruskim silam omogočilo obhod ukrajinskih utrdb, zgrajenih po vojni v Donbasu leta 2014. Dodatna težava je, da ukrajinska ustava prepoveduje predajo ozemlja brez referenduma na nacionalni ravni. Trump je kritiziral Zelenskega, ker ni hotel popustiti: »Malo me je zmotilo, ko je rekel, da potrebuje ustavno odobritev. Ima odobritev za vojno in ubijanje, potrebuje pa odobritev za izmenjavo ozemlja?«
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je situacijo opisal kot izziv, »kako se spopasti z dejstvom, da imajo Rusi v svojih rokah ukrajinsko ozemlje«. »To je morda trenutno dejansko stanje, vendar pravno tega ne smemo nikoli sprejeti,« je dejal.
Zelenski je že prej razmišljal o možnosti zamenjave ozemlja pod ukrajinskim nadzorom za rusko kursko regijo, vendar si je Moskva od takrat to obmejno območje od Ukrajine priborila nazaj. Priznal je tudi, da Ukrajina nima vojaške moči za vrnitev zasedenih ozemelj, zato bi jih po morebitnem mirovnem sporazumu poskušala vrniti po diplomatski poti.
Trenutno Rusija obvladuje približno dvajset odstotkov ukrajinskega ozemlja glede na mednarodno priznane meje iz leta 1991.
