Gre za delež, ki je mnogo nižji tudi od drugih držav, ki beležijo znižanje stopenj cepljenja proti ošpicam. Celo države v razvoju, ki se spopadajo z velikimi težavami pri delovanju osnovne zdravstvene oskrbe, beležijo vsaj okoli 50 odstotkov. V evropskih državah je kljub širjenju strahu pred posledicami cepljenja ta stopnja večinoma vsaj 80 odstotkov.
Lani so v Evropi zabeležili več kot 120 tisoč primerov ošpic, skoraj polovica pri otrocih, mlajših od pet let. Zahtevale so tudi vsaj 38 življenj.
Kombinirano cepljenje OMR, kjer pa so ošpice najbolj nevarne
Cepljenje proti ošpicam se sicer izvaja s kombiniranim cepivom OMR (angleško MMR), ki vsebuje cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Izmed teh treh bolezni predstavljajo ošpice največjo grožnjo javnemu zdravstvu, saj so izredno nalezljive in so pred iznajdbo cepiva v šestdesetih letih povzročile več kot milijon smrti – večinoma majhnih otrok – na leto. Proti ošpicam prav tako ni znanega zdravila, ampak se zdravi le simptome in dodatne zaplete pri poteku bolezni.
Balkan z najnižjimi stopnjami cepljenja, a Črna gora izstopa
Črna gora močno izstopa tudi med sosednjimi državami na Balkanu, ki imajo sicer najnižje stopnje precepljenosti v Evropi. V Srbiji ta znaša 83 odstotkov, Severni Makedoniji 73, Romuniji 66, v Bosni in Hercegovini pa okoli 60 odstotkov.
V Sloveniji je precepljenih 95 odstotkov prebivalcev, z drugim odmerkom pa 89 odstotkov.
Stopnja precepljenosti v Črni gori je torej ena izmed najnižjih na svetu, zanimivo pa je, da je stopnja precepljenosti z dvema odmerkoma višja, 68 odstotkov. Otroke cepijo z drugim odmerkom okoli šestega leta starosti, oziroma ko začenjajo hoditi v osnovno šolo. Nizka stopnja precepljenosti v Črni gori pa je relativno nov fenomen: otroci, ki se danes cepijo drugič, so bili prvič cepljeni še v času, ko je bil delež višji.
Posebnosti Črne gore
Kot so nam povedali v Centru za javno zdravje Črne gore, se je trend zmanjševanja deleža precepljenosti začel pred okoli desetimi leti. Glede na podatke, ki so nam jih posredovali, trend sicer spet nekoliko raste in je pri 25,4 odstotka, podatki Svetovne zdravstvene organizacije pa so stari tri mesece.
Sicer je veliko bolj ustrezno govoriti o deležu otrok, rojenih v posameznem letu, ki so bili cepljeni. Glede na to, da se otroke s cepivom OMR načeloma cepi pri 12 mesecih, naj bi podatki za leto 2024 najbolje predstavljali delež cepljenih otrok, rojenih v letu 2023. A kot ugotavljajo v Inštitutu za javno zdravje Črne gore, se starši pogosto odločajo za zamik cepljenja. Tako v Črni gori beležijo zelo velik porast otrok, ki so s prvim odmerkom OMR cepljeni kasneje, pogosto šele po drugem letu starosti.
Prestavljanje cepljenja
Če pogledamo podatke za otroke, rojene v letu 2021, jih je bilo le 10 odstotkov cepljenih pred dopolnjenim 15. mesecem starosti, torej v času, ki ga priporočajo zdravniki. Še devet odstotkov je bilo nato cepljenih do dopolnjenega 18. meseca, med starostjo leta in pol ter dvema letoma je bilo nato cepljenih 16 odstotkov otrok, še dodatnih 20 odstotkov pa med starostjo dveh in treh let. Še desetina je bila cepljena še kasneje. To pomeni, da je zdaj med otroki, rojenimi pred štirimi leti, cepljenih skoraj 70 odstotkov otrok, a le manjši delež pri starosti, ki jo priporočajo zdravniki.
Podobni so podatki za naslednja leta. Med otroki, rojenimi leto kasneje, je bil spet največji delež prvič cepljenih med drugim in tretjim letom starosti. Delež otrok, ki se prvič cepijo pri priporočeni starosti, je zadnjih pet let relativno stabilen, in sicer okoli 10 odstotkov.
Upadanje v zadnjih desetih letih
Postopoma, a manj dramatično, pada tudi delež otrok, ki so prejeli tudi drugi odmerek cepiva OMR, kar naj bi se zgodilo pri šestih letih. Lani so se tako načeloma cepili otroci, rojeni v letu 2018, med katerimi jih je bilo dvakrat cepljenih okoli 70 odstotkov, medtem ko je takih v kohorti, rojeni leta 2014, okoli 80 odstotkov, kar je le malenkost manj, kot znaša precepljenost odrasle populacije. Cepljenje z drugim odmerkom OMR je potrebno zaradi manjšega deleža otrok, pri katerih je en odmerek neučinkovit.
Razlogi za izogibanje cepljenju otrok v Črni gori
Kot nam je pojasnil dr. Mirko Joksimović, direktor Centra za kontrolo in omejevanje nalezljivih bolezni na Inštitutu za javno zdravje Črne gore, je eden izmed pomembnih razlogov za necepljenje otrok ali prelaganje široko razširjen mit, da cepivo OMR povzroča razvojne težave otrok, predvsem avtizem, zaradi česar starši prelagajo cepljenje, dokler otroci ne začnejo govoriti in tvoriti socialne stike.
Poleg tega Joksimović izpostavlja, da je Črna gora ena redkih držav, kjer prvi odmerek cepljenja s cepivom OMR ni pogoj za vpis otroka v vrtec. To je pravilo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na primer na Hrvaškem in v Srbiji. Pomemben razlog pa je tudi pomanjkanje pediatrov v nekaterih črnogorskih občinah, ki bi lahko starše aktivno pozivali k cepljenju otrok in jim pomagali pri razumevanju tveganj, povezanih s cepljenjem in necepljenjem njihovih otrok. Podatki Inštituta za zdravje sicer kažejo znatne razlike med občinami. Stopnja precepljenosti s cepivom OMR je najnižja v obalnih občinah Budva in Bar, pri manj kot 70 odstotkih, in precej višja na severu države, kjer je stopnja večinoma več kot 90 odstotkov. Joksimović je poleg omenjenih razlogov omenil še neučinkovit sistem kontrole nad izvajanjem cepljenja.
Podatki ne tako slabi, a vseeno zaskrbljujoči
Stopnja precepljenosti otrok v Črni gori torej ni tako zelo nizka, kot bi kazal podatek, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacij. Znaten delež otrok, ki so po podatkih iz leta 2024 necepljeni, bodo starši dali najbrž cepiti kasneje.
Vseeno pa je delež že padel pod priporočeno stopnjo 95 odstotkov, ki zagotavlja kolektivno imunost in preprečuje, da bi v populaciji prišlo do izbruhov bolezni. Poleg tega je nezaščitena večina otrok, mlajših od treh let, pri katerih je stopnja umrljivosti zaradi okužbe največja.
