Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se že nekaj let zgodaj jeseni odpravi na zahodnobalkansko turnejo pred objavo letnega poročila o pripravljenosti tamkajšnjih držav na članstvo v Evropski uniji. Prva postaja je bila v ponedeljek Tirana, nato je odpotovala v Črno goro ter Bosno in Hercegovino, v sredo se je najprej ustavila v Srbiji, obiske tega dne pa je sklenila na Kosovu in v Severni Makedoniji.
Širitev ni pozabljena
Von der Leynova s svojim prihodom sporoča, da politika širitve ni pozabljena ter da je polnopravno članstvo zahodnega Balkana v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije, in to kljub njenim številnim zunanjim in notranjim izzivom. EU je v svoje strateške dokumente jasno vključila trditev, da je nadaljnja širitev oziroma polnopravno članstvo zahodnega Balkana v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije, a se je zaradi geopolitičnih razlogov odločila, da bo ta proces pospešila, zlasti v primerjavi s časom pred vojno v Ukrajini.
Po obisku v Albaniji je von der Leynova ocenila, da je država v zadnjih treh letih dosegla rekordni reformni pospešek, posebej ko gre za reforme pravosodja, boj proti korupciji in varstvo okolja. Izziva, s katerima se spopada Albanija, sta med drugimi volilna reforma in zagotavljanje preglednosti lastništva medijev. Država je kandidatka od leta 2014, pogajanja je začela leta 2022, do konca letošnjega leta bo verjetno odprla vseh 33 poglavij. V nasprotju z večino drugih aspirantk za članstvo ni obremenjena z dvostranskimi vprašanji, ima tudi več kot 90-odstotno podporo prebivalstva in splošni politični konsenz.
Predsednica evropske komisije je bila še bolj navdušena nad dosežki Črne gore in ocenila, da bi lahko Podgorica do konca leta zaprla še pet poglavij, »morda pa celo vsa, če bo ostala osredotočena na reforme in zavezana temu cilju v celotnem političnem spektru«. Pohvalila je pristop Črne gore k enotnemu območju plačil v evrih (SEPA) in napovedala, da bodo prihodnje leto odpravili gostovanje mobilnih storitev med Črno goro in EU.
Jasna sporočila za Vučića
Obisk v BiH je začela v Srebrenici, kjer se je poklonila bošnjaškim žrtvam genocida, ki so ga izvedle srbske sile leta 1995. V Sarajevu je povedala, da je BiH na pragu Unije, potem ko je pred letom in pol pogojno odprla pristopna pogajanja. Kot prednostni nalogi je izpostavila sprejetje reformske zakonodaje in imenovanje glavnega pogajalca.
Ursula von der Leyen je včeraj v Beogradu poudarila, da pričakuje dvakrat hitrejši in konkretnejši napredek Srbije na poti v EU. Po podatkih komisije je Srbija tehnično pripravljena na odprtje tretjega sklopa poglavij (konkurenčnost in vključujoča rast). Srbija, ki ima status kandidatke od leta 2012, je ena redkih držav v Evropi, ki se niso pridružile mednarodnim sankcijam proti Rusiji, EU pogreša tudi normalizacijo odnosa s Kosovom. Razpoloženje javnosti o članstvu je prav tako krepko pod regionalnim in povprečjem EU, pri 33 odstotkih.
Spodbujanje Kosova in Severne Makedonije
Med obiskom v Prištini je poudarila, da je pomembno, da Kosovo še naprej gradi močne institucije in zniža notranje napetosti ter dokonča korake, potrebne za izkoriščanje načrta za rast. Kosovo ostaja daleč na koncu evropske čakalnice, potem ko je prošnjo za članstvo vložilo decembra 2022 in je še zmeraj potencialna država kandidatka. Sporazum o stabilizaciji in pridružitvi (SPS) velja od leta 2016, a se kot nepremostljiva ovira za pridobitev statusa kandidatke pojavlja pet članic EU, Ciper, Grčija, Romunija, Slovaška in Španija, ki ne priznavajo Kosova.
»Severno Makedonijo na njeni poti v EU še vedno popolnoma podpiramo in lahko računate na nas,« je dejala von der Leynova v Skopju. Poudarila je, da je naslednji in edini korak pred začetkom pogajanj jasen – sprejeti je treba dogovorjeno ustavno spremembo, ki se nanaša na priznavanje bolgarske manjšine. Severna Makedonija je kandidatka za članstvo v EU od leta 2005, vendar je bil njen pristop zaradi dvostranskih sporov, predvsem z Grčijo, predolgo blokiran. Spor glede nacionalne identitete, jezika in zgodovine z Bolgarijo je podžigal javne frustracije in razočaranje nad EU. Podpora članstvu je tako padla na 65 odstotkov, kar je za več kot 10 odstotkov v nekaj letih.
