Večina članic je zadovoljna z novim evropskim azilnim paktom, o katerem so se dogovorili pogajalci evropskega parlamenta in sveta EU. Dogovor prinaša strožje azilne postopke, hitrejše vračanje zavrnjenih migrantov in obvezno solidarnost z najbolj obremenjenimi državami.
Pogajalci evropskega parlamenta in sveta EU so dosegli dogovor o azilnem paktu, ki ga sestavlja pet zakonov. Po dolgih letih prerekanj med članicami EU o načinih varovanja zunanje meje in porazdelitvi prosilcev za azil Unija dobiva novo azilno politiko, ki bo strožja od dosedanje. Tematika upravljanja migracij je vsa leta po veliki migrantski krizi v letih 2015 in 2016 ostajala najbolj razdvajajoča tema v evropskem političnem prostoru. Obseg migracij je v zadnjih letih sicer močno upadel. Države so večinoma pozdravljale doseženi kompromis, le Madžarska z dogovorjenim ni bila zadovoljna. Po naših neuradnih informacijah naj bi novi pakt podpirala tudi Slovenija. Formalno morata dogovor potrditi še evropski parlament in svet EU.
Odgovore na vprašanja, kaj novi azilni pakt pomeni v praksi, smo poskušali poiskati v krajši analizi.
1. Kaj se bo spremenilo na evropskih zunanjih mejah?
V državah na zunanjih mejah EU bodo vzpostavljeni posebni sprejemni centri za migrante, ki bodo od tam prišli na evropsko ozemlje. V njih se bo v hitrih predhodnih postopkih preverjalo, ali so sploh upravičeni do azila. Predviden je predvsem za tiste, ki prihajajo iz držav, ki jim v manjši meri odobrijo mednarodno zaščito v EU (denimo Indija, Turčija ali Tunizija).
Vse bodo registrirali v evropskem sistemu za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil, kar naj bi prispevalo k boljši notranji varnosti v EU. Tisti (predvsem iz varnih tretjih držav), za katere bo ugotovljeno, da nimajo možnosti dobiti azil, bodo po hitrih postopkih vrnjeni v države njihovega izvora. Ta uvodni postopek preverjanja se bo končal v največ dvanajstih tednih, prav tako bodo vsi zavrnjeni vrnjeni v države njihovega izvora v nadaljnjih dvanajstih tednih.
Za vse, za katere se bo ugotovilo, da imajo možnost pridobitve azila, se bodo začeli klasični azilni postopki, na koncu katerih pa jim azil lahko tudi zavrnejo.
2. Kako bo z razdeljevanjem prišlekov?
To je bila ena izmed največjih točk razhajanja v minulih letih, ko so veljale tudi obvezne kvote za porazdelitve beguncev. Takrat jih nekatere višegrajske članice v celoti niso upoštevale in bile za to tudi obsojene na sodišču EU. Zdaj se uvaja sistem obvezne solidarnosti, a z različnimi prostovoljnimi oblikami sodelovanja. Okoli 30.000 prosilcev za azil naj bi letno iz najbolj obremenjenih držav premestili v druge. Države bodo lahko izbrale, ali bodo sprejele svoj delež teh preselitev ali pa bodo solidarne v obliki plačila 20.000 evrov za vsakega nesprejetega azilanta iz svoje kvote.
3. Kakšne so kritike pakta?
Pred sprejetjem pakta so pomisleki o njegovem delovanju prihajali predvsem iz Italije in Grčije. Ti sta imeli dvome, ali ga bodo države članice res pripravljene izpolnjevati. Dejansko je vse odvisno od volje držav, da spoštujejo skupni evropski pravni red.
Številne človekoljubne organizacije sicer kritizirajo pakt, da bo ta vrnil evropski azilni sistem desetletja v preteklost. »Pakt bo skoraj zagotovo povzročil, da bo na mejah EU dejansko pridržanih več ljudi, vključno z družinami z otroki in ljudmi v ranljivem položaju,« so denimo ocenili v Amnesty International. Devetnajst drugih organizacij, ki rešujejo migrante na morju, je ocenilo, da je Evropska unija izpustila priložnost vzpostaviti varne in zakonite poti v Evropo, evropski program iskanja in reševanja ter pravično porazdelitev ljudi po državah članicah EU. »Novi pakt bo omejil dostop do zaščite v Evropi z uvedbo hitrega azilnega postopka na meji, ki bo pospešil vračanje. Neuspeli dublinski sistem se bo ohranil, pravega solidarnostnega mehanizma za podporo državam članicam EU na zunanjih mejah pa ne bo. Za trajnostno organizacijo sekundarnih migracij v EU ni predstavljena nobena rešitev. Namesto tega bo predlog izoliral begunce od preostale družbe, jih zadržal v oddaljenih taboriščih in preprečil kakršno koli obliko vključevanja. Za iskanje zaščite v EU ni vzpostavljenih varnih in zakonitih poti. Namesto tega je cilj razglasiti različne tretje države za varne, tudi če te države preganjajo svoje državljane ali beguncem sploh ne podeljujejo pravnega statusa,« so ocenili v organizaciji Seawatch in osemnajstih drugih.
4. Kaj se bo zgodilo z državami, ki ne bodo spoštovale dogovora?
Podobno kot do zdaj bo evropska komisija proti tem državam lahko uvedla postopek zaradi domnevnih kršitev evropskega pravnega reda in jih po ugotovljenih nepravilnostih tožila na sodišču EU v Luksemburgu. To lahko državam poleg sodbe, da morajo spoštovati evropski pravni red, naloži tudi plačilo kazni.
5. Kakšni so odzivi držav?
Zadovoljni odzivi so prihajali iz Združenih narodov in številnih članic EU – tako tistih, ki so končne destinacije migrantov, kot tudi držav prvega vstopa na evropsko ozemlje, ki so bile doslej z migranti najbolj obremenjene, saj so bile po dublinski uredbi tudi odgovorne za procesiranje vseh prošenj za azil. Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi je dejal, da je pakt velik uspeh in da se najbolj obremenjene migrantske države ne bodo počutile več same. Zadovoljen je bil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki meni, da bo s tem paktom razbremenjena tudi Nemčija. Več evropskih politikov je tudi opozarjalo, da je treba zaščititi zunanje evropske meje, če se želi ohraniti svoboden pretok ljudi in blaga v schengenskem prostoru. Negativno so se na pakt odzvali na Madžarskem. Tamkajšnji zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da ne bodo nikogar spustili v državo proti svoji volji.
