Dan po prespani noči ni bilo med evropskimi voditelji čutiti nobenega navdušenja nad trgovinskim dogovorom z ZDA, ki sta ga v nedeljo na Škotskem dosegla predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump. Večina ga je komentirala bolj v smislu nujnega zla, saj da je preprečil grožnjo s še višjimi ameriškimi carinami, ki bi lahko praktično ustavile medsebojno trgovino. Obenem si od njega obetajo stabilnost in predvidljivost, ki sta za gospodarstvo in podjetja ključnega pomena. A tudi tu velja biti previden, saj gre za politični dogovor, ki ga je še treba formalizirati in nekatere dele še uskladiti, ameriški predsednik pa ima tudi sloves nepredvidljivega politika.
»Trgovinski pogoji ne bodo tako dobri kot doslej in niso naša izbira, toda treba je bilo najti ravnotežje, ki stabilizira položaj in s katerim lahko živita obe strani,« je prevladujoče razpoloženje med evropskimi politiki dobro povzel danski zunanji minister Lars Lokke Rasmusen, podobno kot španski premier Pedro Sanchez, ki je rekel: »Podpiram ta trgovinski dogovor, vendar brez kakršnegakoli navdušenja.«
Osnova dogovora so 15-odstotne ameriške carine na evropsko blago z določenimi izjemami. Pred prihodom Trumpa so v povprečju znašale 1,47 odstotka. EU pa za ZDA ne bo uvajala novih carin, kot je bilo razumeti von der Leynovo, tako da bodo ostale enake kot v času pred prihodom Trumpa. V povprečju znašajo 1,35 odstotka, po podatkih mislišča Bruegel. EU ima sicer v blagovni menjavi z ZDA skoraj 200 milijad dolarjev letnega presežka.
Francija: Mračen dan za Evropo
Von der Leynova je po sklenitvi dogovora dejala, da je »najboljše, kar smo lahko dobili«, četudi je priznala, da 15-odstotne carine niso nizke. O pogajanjih je povedala, da »so bila težka, a na koncu smo bili uspešni, (dogovor) je dober in zadovoljujoč«.
Vendar so kritike prišle hitro, tudi zelo neposredne, največ iz Francije, ki si je javno prizadevala za ostrejši pogajalski pristop do Trumpove administracije. »Mračen je dan, ko se zavezništvo svobodnih ljudi, združenih pod skupnimi vrednotami in za obrambo skupnih interesov, sprijazni s podrejenostjo,« je zapisal premier François Bayrou. Minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je dodal, da je dogovor neuravnotežen in na dolgi rok nevzdržen.
Madžarski premier je ocenil, da je Trump von der Leynovo »pojedel za zajtrk«. »Sumili smo, da se bo to zgodilo, saj je predsednik Trump pogajalski težkokategornik, medtem ko je gospa predsednica peresno lahka kategorija,« je dejal do von der Leynove tradicionalno kritičen Viktor Orban.
Drugače se je odzval nemški kancler Friedrich Merz, ki je ves čas zagovarjal čim hitrejši dogovor z ZDA. »Sporazum pomeni uspešno odvrnjen trgovinski konflikt, ki bi hudo prizadel izvozno naravnano nemško gospodarstvo. To zlasti velja za avtomobilsko industrijo,« je dejal. Združenje nemške industrije BDI se ne strinja in ocenjuje, da bodo imele 15-odstotne carine »ogromen negativen učinek« za nemški izvoz.
Italija je bila med državami, ki so se zavzemale za hiter dogovor. Premierka Giorgia Meloni ga je pozdravila, dodala pa, da kaj več ne more reči, dokler se ne seznani s podrobnostmi.
Štirikrat več nakupov energentov v ZDA
S privolitvijo v 15-odstotne ameriške carine se je EU izognila morebitni uresničitvi Trumpove grožnje o 30-odstotnih carinah, če dogovora ne bo do 1. avgusta. A po drugi strani je imela spomladi za pogajalsko stališče ničelno carinsko stopnjo na obeh straneh. Petnajstodstotne carine bodo veljale za približno 70 odstotkov evropskega izvoza v ZDA.
Veljale bodo tudi za avtomobilski sektor. To zanj predstavlja boljše pogoje od obstoječih, potem ko je Trump spomladi uvedel dodatne 25-odstotne carine, poleg 2,5-odstotnih, ki so veljale že prej. Za primerjavo: Velika Britanija je v svojem nedavnem trgovinskem sporazumu s Trumpovo administracijo izposlovala »samo« 10-odstotne carine na avtomobilski sektor, Japonska pa enako kot EU 15-odstotne. Te carine bodo vplivale tudi na slovenska podjetja, ki so dobavitelji za nemška podjetja.
Za evropsko jeklo in aluminij bodo ostale v veljavi letos uvedene 50-odstotne ameriške carine, dogovorili pa naj bi se še o kvotah, torej o določenih količinah izvoza, ki ne bodo ocarinjene.
Za več sektorjev so se dogovorili za ničelne carine na obeh straneh – to so letala in letalski deli (pomembno za Airbus), določene kemikalije in generična zdravila, oprema za polprevodnike, določeni kmetijski izdelki, naravni viri in kritične surovine, je povedala von der Leynova. Nejasna je usoda vina, žganih pijač in piva. To je eno od vprašanj, ki naj bi jih še dorekli.
EU se je tudi zavezala, da bo v naslednjih treh letih (do konca Trumpovega mandata) letno kupila za 214 milijard evrov ameriških energentov in jedrskega goriva. Kako bodo to številko dosegli, ni jasno, saj je lanski uvoz zajemal četrtino tega zneska. EU ima sicer cilj do konca leta 2027 popolnoma prekiniti uvoz ruskega plina in nafte. Oglasila se je tudi Moskva, in sicer je zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da je sporazum »hud udarec« za evropsko industrijo, ki bo plačevala dražje ameriške energente.
Prav tako se je EU zavezala, da bo v ZDA investirala dodatnih 515 milijard evrov, tudi v vojaške nakupe.
