V Carigradu naj bi se v četrtem letu oziroma v 39. mesecu vojne začela prva neposredna rusko-ukrajinska pogajanja po treh letih. Pripeljala naj bi do prekinitve ognja ali celo do konca vojne. Pobudo je konec prejšnjega tedna dal ruski predsednik Vladimir Putin, potem ko so zahodne države z ZDA zahtevale 30-dnevno premirje. Za ta pogajanja je bil odločilen Trumpov pritisk na Putina, ki še naprej izvaja brutalne nočne napade na ukrajinska mesta. A ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, prav tako zaradi Trumpovega pritiska, pristal na Putinovo zahtevo, da se pogajanja začnejo brezpogojno v četrtek v Carigradu, ruski predsednik ni potrdil osebne udeležbe in na koncu jo je odpovedal.
Za popotnico pogovorom zmerljivke
V četrtek je tudi Zelenski, potem ko se je v Ankari srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, pričakovano sporočil, da ga ne bo na pogajanja v Carigrad. Za rusko delegacijo pa je obžaloval, da je na nižji ravni. »Sam sem tu, mi smo pripravljeni na neposredna pogajanja. Žal Rusi ne jemljejo resno teh pogajanj,« je še dejal na novinarski konferenci po pogovorih z Erdoganom, kateremu se je sicer zahvalil za posredovanje. Razkril pa je, da bo ukrajinska delegacija, ki jo bo vodil obrambni minister Rustem Umerov, imela mandat za odobritev premirja v pogovorih z rusko delegacijo. Kdaj naj bi ti pogovori bili – v četrtek zvečer ali enkrat v petek – ni bilo jasno. Celo sam Zelenski je na tiskovni konferenci v Carigradu dejal, da ne ve, kdaj naj bi bili. Če sploh bodo, kajti tudi to je nekako obviselo v zraku. Na njih naj bi sicer sodelovala tudi ameriška delegacija z zunanjim ministrom Marcom Rubiom.
Slab obet so tudi zmerljivke. Zelenski je dejal, da so člani ruske delegacije marionete oziroma nadomestki, nakar ga je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministra Marija Zaharova označila za »klovna« in »zgubo«. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je zanj dejal, da je »patetičen«, ker je zahteval pogajanja s samim Putinom.
Rusija hoče najprej reševati »globlje vzroke konflikta«
Kakorkoli že, v ruski delegaciji ni niti Lavrova. Vodi jo Putinov svetovalec in nekdanji minister za kulturo Vladimir Medinski, ki je na telegramu zapisal: »Cilj neposrednih pogajanj, ki jih je predlagal Vladimir Putin, je vzpostaviti trajen in soliden mir, tako da se bodo odstranili globlji vzroki konflikta.« Pozneje pa je v Carigradu izjavil, da je s svojo delegacijo, v kateri sta med drugim še namestnik zunanjega ministra Mihail Galužin in namestnik obrambnega ministra Aleksander Fomin, »pripravljen doseči kompromis« z Ukrajinci. Medinski je znan po tem, da zanika obstoj ukrajinskega naroda.
Nihče ne pričakuje veliko od teh pogajanj, ker imata strani povsem nasprotna stališča. Ukrajina vztraja pri zahtevi po brezpogojnem premirju, medtem ko se hoče Putinova Rusija pogajati brez predhodnih pogojev in pred premirjem rešiti »globlje vzroke konflikta«. Konec marca je Lavrov izjavil, da je mednarodno priznanje ruske priključitve štirih regij septembra 2022 (ki jih sicer ruska vojska ne nadzoruje v celoti) in Krima leta 2014 nujno za končanje konflikta. Putin pa zahteva tudi »denacifikacijo« in »nevtralnost« Ukrajine, kar v bistvu pomeni njeno podreditev Rusiji. Vse to pa je za Ukrajino nesprejemljivo.
Trump spet o dvostranskem srečanju s Putinom
Trump, ki je na bližnjevzhodni turneji, še v sredo ni povsem izključil možnosti, da bo v petek prišel na rusko-ukrajinska pogajanja v Carigrad, kar je sicer malo verjetno. V četrtek pa je pred pristankom v Dubaju novinarjem dejal: »Po mojem prepričanju se ne more nič zgoditi, dokler se s Putinom ne bova sestala. A morali bomo najti rešitev, saj v tej vojni umira preveč ljudi.« Takšnega ločenega srečanja nepredvidljivega Trumpa s Putinom, ki zaenkrat še ni napovedano, pa bi se moral Zelenski bati, saj bi na njem lahko prišlo do dogovarjanja na račun Ukrajine brez njegove prisotnosti.
