Izraelski napadi na Iran so doslej terjali že 585 smrtnih žrtev, v Izraelu pa je pod iranskimi izstrelki umrlo 24 ljudi. Iran v času, ko ameriški predsednik Donald Trump vse glasneje razmišlja o morebitni vključitvi v vojno, kljubovalno sporoča, da predaja ne pride v poštev. Kazalci vojne tudi na šesti dan spopadov niso kazali smeri za deeskalacijo.
Hamenej zavrnil Trumpa
»Naj Američani vedo, da se iranski narod ne bo predal in da bo vsako njihovo vojaško posredovanje nedvomno povzročilo nepopravljivo škodo,« je v svojem šele drugem nagovoru iranskega naroda po začetku vojne dejal vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Po njegovem življenju je že poskušal streči Izrael, a je prošnjo za likvidacijo Hameneja zavrnil Trump. V zaostrovanju konflikta, ko v regijo prihajajo letala za oskrbo z gorivom za lovce in bombnike v zraku, na poti pa je še letalonosilka USS Nimitz, je ameriški predsednik Donald Trump strune konflikta napel skorajda do skrajnosti.
Uporabil je namreč besede, da zahteva popolno predajo Irana. Terjanje kapitulacije je nadgradil z napovedjo, da ZDA sicer vedo, kje je vrhovni verski voditelj Irana, ajatola Ali Hamenej, a da ga za zdaj ne bodo napadle. S temi besedami se je vse bolj premikal k izraelski poziciji. V ameriški administraciji še vedno razmišljajo, ali bi se pridružili napadom Izraela na Iran. Le ameriška vojska namreč poseduje bombe, ki lahko prodrejo globoko pod zemeljsko površje in tako uničijo jedrske obrate Irana, v katerih so centrifuge za bogatenje urana več deset metrov pod zemljo.
Ali bodo dejansko napadli Iran, Trump v sredo še ni znal povedati. Dejal pa je, da se Iran želi pogajati, kar so prejšnje dni že nakazovali v Iranu. »Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Nič še ni končano,« je dejal Trump in ob tem omenil, da so Iranci predlagali, da pridejo v hišo. Ne da bi pojasnil, kaj s tem misli, je povedal, da se bo nekaj velikega zgodilo v prihodnjem tednu ali morda še prej.
Izraelski vihar v Teheranu
»Modri ljudje, ki poznajo Iran, njegove ljudi in zgodovino, s tem narodom nikoli ne govorijo v jeziku groženj,« je opozoril Hamenej, ki je sicer po spletnih družbenih omrežjih, še enem bojišču med Iranom in Izraelom, sporočal, da se bitka začenja. Na kaj je meril, ni znano. Njegovo sporočilo Washingtonu je bilo sicer povsem jasno: Iran se bo odločno uprl vsiljeni vojni, prav tako se bo odločno uprl vsiljenemu miru. Zaradi več tisoč bežečih ljudi iz Teherana so zadovoljni tudi v Izraelu, kjer so Teherancem v okrožju številka tri svetovali, naj zaradi lastnega življenja zapustijo območje.
Ali je ta beg morda začetek padca režima, si obrambni minister Izraela Israel Katz še ni upal zatrditi. Dejal pa je, da Izrael uspešno razstreljuje in ruši simbole režima. Nedavno napadeni državni radioteleviziji bodo kmalu dodali še dodatne tovrstne cilje, je napovedal. »V Teheranu je izraelski vihar, tako padajo diktatorski režimi,« je sporočal Katz. Da padec režima morda ne bo tako preprost, kot si predstavljajo v Tel Avivu, morda nakazuje izjava reformista Alija Afšarija, ki je tri leta preživel v iranskih zaporih, za britanski The Economist. Po njegovi oceni ne bi smeli žrtvovati neodvisnosti Irana zaradi sovraštva do Islamske republike. Za zdaj so v Iranu sicer potihnile grožnje, da bi parlament lahko izglasoval izstop iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ki državam dovoljuje uporabo jedrske energije v civilne namene, prepoveduje pa izdelavo jedrskega orožja. So se pa zato pojavila poročila o novih grožnjah. New York Times je poročal, da naj bi Iran pripravljal napade na ameriška oporišča v regiji, če bi se ZDA pridružile izraelskim napadom. Kaj takega Hamenej v televizijskem nagovoru ni povedal, je pa zagotovil, da bi imel ameriški napad hude posledice.
