Pred sedežem evropskega parlamenta in komisije so kmetje protestirali proti spremembam skupne kmetijske politike v predlogu novega evropskega proračuna, pa ta sploh še ni bil sprejet. Demonstrirali so proti združevanju kmetijske in kohezijske politike EU v novi »supersklad« in znižanju proračunskih sredstev v obdobju 2028–2034. Spremembe pri eni izmed svetih krav Evropske unije – skupni kmetijski politiki – so že povzročale razburjenje pri evropskih kmetih. Medtem so se evropski komisarji potili ob piljenju zadnjih podrobnosti predloga proračuna za naslednje sedemletno obdobje, ki je v minulih tednih doživel številne spremembe.
Pri zadnjih uskladitvah reformiranega proračuna, ki naj bi bil bolj pregleden, se je namreč po robu postavilo šest komisarjev. Razlog je tičal, kakopak, v denarju. Proračun za obdobje 2028–2034 naj bi bil namreč za kar 65 odstotkov obsežnejši od prejšnjega. Namesto 1100 milijard bo za evropske prednostne naloge v naslednjem proračunu namenjenih 2000 milijard evrov oziroma 1,26 odstotka bruto nacionalnega prihodka. Po poročanju portala Euractiv komisarji Raffaele Fitto, Apostolos Cicikostas, Roxana Mînzatu, Jozef Síkela, Costas Kadis in Maria Luís Albuquerque niso nasprotovali višini proračuna, temveč uvedbi novih virov financiranja z novimi davki na tobak, za velika podjetja, elektronske odpadke in emisije ogljika.
Novi viri financiranja
Na koncu je šesterica komisarjev popustila in evropska komisija je vendarle sprejela rekorden proračun za naslednje sedemletno obdobje, ki ga namerava financirati tudi z novimi prihodki, medtem ko bodo prispevki držav članic po zagotovilih komisije ostali stabilni. Novi viri financiranja proračuna naj bi prišli iz dajatev za velika podjetja z letnim prometom nad 50 milijonov evrov, davkom na elektronske odpadke, ki niso zbrani za recikliranje, ter z deležem prihodkov od nacionalnih davkov na tobak.
S 451 milijardami za novi sklad za konkurenčnost – ta naj bi izboljšal gospodarski položaj Evropske unije – prihaja morda najpomembnejša sprememba. Prav tako velika sprememba je okrepitev proračuna za obrambo in vesolje: s kar petkratnim povečanjem bo v naslednji sedemletki za to prednostno področje namenjenih 131 milijard evrov.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je proračun označila za ambicioznega. »Je večji, pametnejši in ostrejši. Prinesel bo veliko za državljane in podjetja. Je fleksibilnejši in preglednejši,« je proračun opisovala von der Leynova. Njena zagotovila, da za evropski proračun članicam ne bo treba seči globlje v žep, saj bodo njihovi prispevki ostali stabilni, so verjetno radi slišali v številnih članicah.
Spremenjena struktura
Do sprememb prihaja tudi v strukturi proračuna. Za kmete, ki so bili iz naslova skupne kmetijske politike doslej deležni največjega deleža sredstev (okoli 400 milijard), je sporno, da se kmetijska politika združuje z drugimi. Prav tako bo za kmetijstvo na razpolago manj sredstev. Okoli 300 milijard evrov nameravajo ohraniti za neposredna plačila kmetom. Za najmanj razvite regije nameravajo s kohezijsko politiko zagotoviti 218 milijard evrov. Države članice bodo lahko črpale tudi 150 milijard evrov ugodnih evropskih posojil (evropska komisija bo jamčila zanje) za vlaganja v cilje, ki jih želi EU doseči na področjih strateških tehnologij, infrastrukture ali obrambe.
Do sprememb očitno prihaja glede trenutnega sistema, ko različni programi subvencij (za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja) obsegajo približno polovico proračuna EU. Proračun uvaja nacionalne načrte držav članic, v katerih bodo države same pripravile načrte porabe dodeljenih sredstev. V načrtu naj bi prikazale, katere reforme in naložbe bo država izvedla od leta 2028 do leta 2034.
»Glede vladavine prava ne bomo popuščali. Predpogoj za denar iz evropskega proračuna bosta vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic,« je zagotovila von der Leynova. V proračunu bo 100 milijard evrov namenjenih tudi za pomoč in obnovo Ukrajini, 400 milijard evrov pa za spopadanje s potencialnimi novimi krizami.
