Evropska komisija v svoji prvi strategiji o ustvarjanju zalog predlaga priprave na precej različne scenarije, ločeno je predlagala še strategijo za boljše odzivanje na zdravstvene krize.
Nova strategija za ustvarjanje zalog
Po eni strani gre pri strategiji o zalogah za širitev pripravljenosti na krizne situacije. Glede tega so v Bruslju kot ključne identificirali opremo za čiščenje vode, šotore, prenosne generatorje elektrike, nujno medicinsko opremo in zdravila, vključno s cepivi.
Na drugi strani se s strategijo lotevajo splošne ranljivosti Evrope, kot so krhkost sodobnih globalnih in do skrajnosti optimiziranih dobavnih verig, odvisnost od uvoza hrane, nezanesljivost oskrbe z vodo in podobno. Na tem področju komisija predlaga kopičenje kritičnih surovin za industrijo, opremo za popravilo električnega omrežja in druge ukrepe za popravilo kritične infrastrukture, vključno z zagotavljanjem vode za kmetijstvo.
Po strategiji bi EU morala imeti redno posodobljene sezname nujnih dobrin, prilagojene različnim krizam. Do leta 2026 namerava EU ustanoviti center za kritične surovine, ki bo izvajal skupne nakupe takega blaga. Do istega leta bo EU imela pripravljen seznam zdravil in medicinske tehnološke opreme, ki bodo imeli prednost pri skladiščenju ali skupnem javnem naročanju, piše britanski Guardian.
Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je dejala: »Poznamo grožnje, s katerimi se soočamo … Hibridni napadi, izpadi električne energije, ekstremni vremenski pojavi in širjenje bolezni. To niso več oddaljena tveganja. Zato pripravljenost prestavljamo iz ozadja v ospredje naše obrambe.«
Vzpostavljanje bolj odpornih zdravstvenih sistemov
Poleg strategije o ustvarjanju strateških zalog je evropska komisija predstavila še tako imenovano strategijo za zdravstvene protiukrepe, ki naj bi okrepila odpornost evropskih zdravstvenih sistemov za situacije, kot je bila epidemija koronavirusa. Ta strategija vključuje razvoj naslednje generacije cepiv, antibiotikov, učinkovitih tudi proti multirezistentnim mikrobom, in razvoj novih antivirusnih zdravil.
Tudi tu bo EU lahko znižala stroške s skupnim naročanjem in ekonomijo obsega. Hkrati je to poskus, da bi se izognili situaciji ob pandemiji covida, ko so se države članice EU trudile zagotoviti maske in drugo medicinsko opremo vsaka zase ter bile pri tem konkurenca druga drugi.
Del strategije je tudi razvoj boljših metod za zgodnejše odkrivanje in spremljanje širjenja bolezni. Tako Bruselj predlaga sistem za spremljanje odpadne vode, ki bi deloval »kot radar za zgodnje opozarjanje« in odkrivanje nalezljivih bolezni, še preden se pojavijo simptomi. Med pandemijo so strokovnjaki za javno zdravje povedali, da so vzorci odplak zagotavljali stroškovno učinkovit način ocenjevanja zdravstvenih groženj.
Prejšnji ukrepi
V začetku letošnjega leta je Bruselj že pozval državljane, naj si doma ustvarijo zalogo hrane, vode in nujnih potrebščin za 72 ur – za primer vojaškega napada, naravne nesreče, izpada električne energije ali večje industrijske nesreče.
Evropska unija poleg tega od svojih članic zahteva tudi, da imajo zaloge nafte in pogonskih goriv za vsaj 90 dni. Zaradi tega so bila pred leti obnovljena skladišča v Ortneku pri Ribnici, prav ta evropska pravila pa so bila podlaga tudi za pridobitev evropskih sredstev za obnovo prvega dela kočevske proge.
