Notranja ministrica Suella Braverman je v parlamentu priznala, da otoški azilski sistem ne deluje, vendar krivde ne pripisuje nanizanki vlad konservativne stranke, ki je na oblasti že več kot dvanajst let, ampak laburistom, ki so bili na oblasti pred konservativci. S to trditvijo je kljub resnosti teme požela smeh na opozicijskih klopeh. Plaz kritik in obsodb pa je doma in v tujini sprožila, ko je dejala, da se južna Anglija sooča z migrantsko invazijo, zanjo pa je okrivila »mnoge Albance«. Poleg tega se je strinjala s konservativnim poslancem, ki je dejal, da »albanski kriminalci zapuščajo varno Albanijo, da bi prišli v Britanijo«.
Albanski premier Edi Rama je Britanijo obtožil, da ima albanske migrante za grešne kozle, notranji ministrici Braverman pa dejal, da je njeno govorjenje o migrantski invaziji noro. »Takšen besednjak ni politika, ni program, ni vizija, ampak spodbujanje ksenofobije, tudi z imenovanjem ene skupnosti. Ne gre za Albance ali gangsterje, ampak za spodletelo britansko politiko glede meja, migracij in kriminala,« je povedal Rama. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je izjavil, da je beseda invazija grozna in da politiki ne bi smeli posegati po besednjaku, ki priliva bencin na ogenj pri vprašanjih, ki zadevajo človeška bitja.
Vojna napoved migrantom?
Prihajajoče v čolnih so v Britaniji začeli šteti leta 2018. Bilo jih je 43. Leta 2019 jih je prišlo 164, leta 2020 je število poskočilo na 8404, leta 2021 na 28.526, letos pa jih je prišlo že več kot 40.000. V notranjem ministrstvu se je nabralo že več kot 101.000 prošenj za azil. Lani so obdelali vsega štiri odstotke prošenj, zaradi česar se domači kritiki strinjajo z albanskim premierjem Ramo, da so za krizo krive konservativne vlade zadnjih štirih let, ki niso naredile ničesar, čeprav je bilo očitno, da se število prosilcev za azil povečuje iz leta v leto. Krizo najbolj ponazarjajo prenatrpani zbirni centri za azilante. Posebej problematičen je center Manston blizu Dovra. V njem naj bi sprejeli največ 1500 azilantov. Zdaj jih je več kot 3500. V tem centru naj bi ostali samo 24 ur, pa ostajajo tri tedne. Razmere v centru so grozne. Velika večina – tudi otroci – spi po tleh, sanitarne razmere so obupne, širijo se nalezljive bolezni. Pred kratkim je bil center tarča napada 66-letnega duševno motenega, kot se je izkazalo, skrajnega desničarja, ki je iz avta proti centru vrgel tri molotovke, preden je na bližnji bencinski črpalki naredil samomor. Ko je center minuli teden obiskala vse bolj kritizirana ministrica Suella Bravermen, je požela še dodatno kritiko, ker je iz Dovra, ki je od centra oddaljen samo 35 kilometrov, priletela z vojaškim helikopterjem Chinook. »Bomo zdaj proti tem obupanim ljudem napovedali vojno?« se je na eni od okroglih miz o migrantski krizi vprašal eden od sodelujočih.
Albanska naveza
Število ljudi v čolnih je letos tako poskočilo predvsem zaradi Albancev, leta 2020 jih je prišlo 50, lani 800, letos pa kar 12.000. Med njimi je 10.000 mladih moških, ki ali zaprosijo za azil ali pa se razglasijo za žrtve trgovine z ljudmi. Na oster odziv albanskega premierja Rame se je pomirljivo odzval državni sekretar v notranjem ministrstvu Robert Jenrick, rekoč, da si želi »produktivnih odnosov« z njim. »Po drugi strani je res, da je Albanija resnično varna država in da je med ljudmi, ki prihajajo od tam, velika večina mladih moških. Gre za dober primer ekonomskih migrantov. Četrtina ljudi, ki so letos prišli v majhnih čolnih, je bila iz Albanije in naša NCA (državna agencija za kriminal) ocenjuje, da je zelo pomemben del resnega organiziranega kriminala povezan z njihovim prihajanjem,« je dejal Jenrick. NCA v letošnjem poročilu poudarja, da so albanske gangsterske tolpe krive za »uvoz industrijsko pridelane marihuane« v Britanijo in da so med vodilnimi tolpami na kokainskem trgu, ki ima letni promet 5,7 milijarde evrov. Zelo aktivne so tudi pri »prevozih« ljudi s čolni iz Francije in tihotapljenju rojakov iz Albanije v Britanijo, da bi jih »zaposlili« v tolpah.
