Prvega novembra 2026 bodo uveljavili ustrezne zakonske spremembe, kar sicer ne zagotavlja, da ne bodo zamudili predvidenega roka. Med drugim je vprašanje, ali bo vsem trem koncesionarjem, Hrvatske autoceste (HAC), Bina Istra in Autocesta Zagreb–Macelj (AZM), uspelo pravočasno zgraditi ustrezno infrastrukturo in organizirati nadzor v skladu z zakonom.
Sistem združljiv z evropskim
Postavitev novega sistema cestninjenja so lani zaupali ITIS Holdingu, ki ga sestavljata slovaško podjetje SkyToll in češki TollNet. Vrednost pogodbe je bila nekaj manj kot 80 milijonov evrov, sredstva pa so bila zagotovljena v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Projekt predvideva postavitev 208 cestninskih postaj s kamerami, 140 pasov za hitro registracijo vozil in 74 mobilnih enot za nadzor cestninjenja. Sistem bo združljiv z evropskim sistemom elektronskega cestninjenja (EETS). Omogočal bo brezstično cestninjenje za motocikle, osebna in tovorna vozila, s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo, so pojasnili na ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo. Napovedujejo, da bo cestninjenje potekalo elektronsko, brez omejitev pretoka prometa ali potrebe po ustavljanju vozil.
Novost na hrvaških avtocestah bo ALPR-tehnologija, ki je namenjena pobiranju cestnine s samodejnim prepoznavanjem registrske tablice vozil, medtem ko bodo obdržali DSRC-tehnologijo, ki že zdaj omogoča uporabo ENC-naprav za brezstično cestninjenje. Torej se bodo vozniki odločili za ENC ali pa se bodo vključili v novi sistem cestninjenja – s sporočanjem podatkov o registrski tablici vozila in veljavnega plačilnega sredstva, kot so debetna, kreditna kartica in naftna kartica ali naročnina v določenem znesku na enotnem nacionalnem spletnem prodajnem mestu, prek mobilnih aplikacij in drugih digitalnih storitev. Plačilo bo možno na namenskih pasovih za hitro vključitev na vseh avtocestnih vpadnicah, v prodajnih pisarnah koncesionarjev in pri tretjih osebah na Hrvaškem ali v tujini, ki bodo sklenile pogodbe o posredovanju, kot so bencinske črpalke, postaje za tehnični pregled in podobno. Tovorna vozila bodo uporabljala zgolj ENC.
Zakaj ne vinjete?
Med javno razpravo je bilo več vprašanj o tem, zakaj se niso odločili za vinjete, kot sta to storili Slovenija in Avstrija. Za vrednost slovenske letne vinjete je denimo možno z osebnim avtomobilom zgolj petkrat prevoziti avtocestno razdaljo med Zagrebom in Splitom. Predlagatelji so odgovorili, da je pravičneje plačati cestnino glede na prevožene kilometre kot glede na časovno omejitev, ki jo določa vinjeta. Poudarili so, da na hrvaških avtocestah osebni avtomobili predstavljajo 85 odstotkov vseh vozil in 70 odstotkov prihodkov. Zato z zaračunavanjem uporabe avtoceste za osebna vozila na časovni osnovi ne bi pobrali dovolj sredstev, potrebnih za gradnjo in vzdrževanje avtocest.
Cestnino za tovorna vozila v Avstriji in Sloveniji prav tako zaračunavajo glede na prevoženi kilometer, in ne čas uporabe, medtem ko so vinjete rezervirane za osebna vozila. V prid svoji odločitvi so omenili primere nekaterih drugih članic EU, kot so Italija, Francija, Norveška in Španija, ki zaračunavajo cestnino za osebna vozila glede na prevoženi kilometer. Na pristojnem ministrstvu so prepričani, da je celoten sistem zasnovan tako, da razbremeni uporabnike, hkrati pa zagotavlja popolnoma transparenten nadzor in pobiranje cestnine.
S tem se ne strinjajo lizinška in podjetja za najem avtomobilov, ki opozarjajo, da bodo imela višje stroške in verjetno tudi težave, ker bo registracija njihovih uporabnikov dodatno zapletena, potencialno pa bodo plačevala kazni namesto malomarnih voznikov. Osnutek zakona predvideva solidarno odgovornost voznikov, lastnikov vozil in oseb, ki vozilo uporabljajo na podlagi lizinga ali podobne pogodbe, ne pa izključno osebe, ki je vozila po avtocesti.
Ko bodo umaknili zapornice s cestninskih postaj, bodo plačevanje cestnine nadzirale posebne mobilne enote, pomagali jim bodo tudi policisti in cariniki. Tisti, ki se bodo poskusili izogniti cestninam, bodo poleg zneska za prevoženi odsek plačali tudi 120 evrov kazni. Pravnim osebam za podoben prekršek grozi do 1300 evrov globe.
Za obstoječe uporabnike ENC-naprav bo sprememba tudi v tem, da ne bo več možna souporaba ene ENC-naprave za več avtomobilov, kar je postalo običajna praksa.
Po novem bodo družine ali podjetja, ki imajo več avtomobilov, morala vsakega ločeno registrirati za cestninjenje.
