Mir v premožni soseski Jardim Botânico v brazilski prestolnici je bil v zadnjih dneh varljiv. Za visokimi ograjami stanovanjskega kompleksa, kjer je Jair Bolsonaro preživljal zadnje dni v hišnem priporu, se je kuhala zadnja politična igra nekdanjega predsednika. Ta se je končala v petek zjutraj s policijskimi lučmi in končnim udarcem za latinskoameriško desnico.
Bolsonaro, nekdanji stotnik vojske, ki je štiri leta vladal največji južnoameriški državi z mešanico populizma, nacionalizma in ostre retorike, je bil aretiran. Aretacija, ki jo je izvedla brazilska zvezna policija, ni bila zgolj birokratski prevoz do zapora. Bila je taktična poteza, ki jo je sprožila napačna presoja njegovega lastnega kroga.
Le nekaj dni preden bi moral Bolsonaro začeti prestajati drakonsko 27-letno zaporno kazen zaradi vodenja poskusa državnega udara – kazen, ki je sledila njegovi obsodbi v začetku tega leta – so se zvezne oblasti odločile ukrepati predčasno.
Bdenje, ki je postalo tveganje
Ironično je, da povoda za takojšnjo aretacijo ni dal Bolsonaro sam, temveč njegov najstarejši sin in politični dedič, senator Flávio Bolsonaro. Po navedbah virov blizu preiskave, ki so spregovorili pod pogojem anonimnosti, je senator organiziral množične straže privržencev pred očetovim domom.
To zborovanje, zamišljeno kot poslednji izraz kljubovanja in solidarnosti pred neizogibnim odhodom v zapor, so oblasti interpretirale drugače: kot varnostno grožnjo in potencialni poskus bega ali povzročanja nemirov. Vrhovno sodišče, ki je v zadnjih letih postalo glavni branik brazilskih demokratičnih institucij pred Bolsonarovimi napadi, je na zahtevo zvezne policije nemudoma izdalo nalog za preventivni pripor.
Prizor v Brasilii je bil daleč od tistih izpred nekaj let, ko so Bolsonara na letališčih in stadionih pozdravljale navdušene množice v rumenih in zelenih dresih. Tokrat je bil odhod hiter, tih in ponižujoč.
Pravosodni epilog dolge sage
Bolsonarova pot do te točke je bila tlakovana z zanikanjem volilnega poraza, ko ga je tesno premagal levičarski veteran Luiz Inácio Lula da Silva. Kar se je začelo kot retorično izpodbijanje elektronskega volilnega sistema, se je sprevrglo v načrtovanje ostanka na oblasti za vsako ceno.
Obsodba na 27 let zapora, ki je bila izrečena v začetku tega leta, je bila brez primere v brazilski zgodovini za nekdanjega voditelja države. Sodišče ga je spoznalo za krivega kovanja zarote proti demokratičnemu redu – obtožbe, ki izvirajo iz turbulentnega obdobja po volitvah, ko so njegovi privrženci pozivali k vojaškemu posredovanju in napadli vladna poslopja v Brasilii.
Za mnoge Brazilce je današnja aretacija trenutek katarze. Država je še vedno globoko razdeljena, brazgotine političnega nasilja in polarizacije pa so sveže.
Konec politične dinastije?
Aretacija ne pomeni nujno konca bolsonarizma kot ideologije, zagotovo pa predstavlja hud udarec za klan Bolsonaro. Njegovi sinovi, vsi aktivni v politiki, se zdaj soočajo z realnostjo brez očetove zaščite in z vse bolj opogumljenim pravosodnim sistemom.
Fláviova poteza z organizacijo bdenja se je izkazala za strateško napako. Namesto da bi mobilizirala bazo, je oblastem dala popoln izgovor, da Bolsonara odstranijo iz njegovega doma in ga spravijo za zapahe še pred uradnim začetkom prestajanja kazni.
Medtem ko policijski konvoj pelje nekdanjega predsednika proti zveznemu zaporu, se Brazilija sooča z negotovostjo. Njegovi najbolj goreči privrženci dogodek vidijo kot politično mučeništvo, medtem ko preostali svet v tem vidi opomin: demokracije so krhke, a ko institucije delujejo, imajo tudi najmočnejši voditelji svojo točko preloma.
