Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je končalo štiridnevno jesensko zasedanje parlamentarne skupščine Nata. To posvetovalno telo zavezništva, ki ni del organizacijske strukture Nata, je pa njena podaljšana parlamentarna dimenzija, delegatom iz držav članic in partnerskih držav služi kot forum za razprave. Beseda teče o varnostih razmerah v svetu, zavezništvu pa s sprejetimi resolucijami in poročili poročevalcev dajejo priporočila, kaj je še možno izboljšati za boljšo odvračalno držo Nata.
Osrednji del tokratne jesenske skupščine je podobno kot v prejšnjih letih predstavljala razprava z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Bila je prva tovrstna razprava s parlamentarci po Natovem vrhu v Haagu, kjer so se voditelji držav obvezali obrambne izdatke povečati na skupno pet odstotkov BDP, in prva po vrhu med ameriškim in ruskim predsednikom na Aljaski, ko je za nekaj časa zavladal optimizem, da se morda bliža tudi konec vojne v Ukrajini.
Zelenski za ohranitev enotnosti
Glavnina zasedanja, poprej tudi odborov, ki so obravnavali različna poročila parlamentarnih poročevalcev, je bila namenjena vojni v Ukrajini in krepitvi odvračalne drže zavezništva do Rusije.
Skoraj 300 udeležencev parlamentarne skupščine je najprej preko videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je uvodoma Sloveniji zahvalil za podporo in za to, da se je pridružila ameriškemu programu nakupovanja orožja za Ukrajino. Optimizma po vrhu v Aljaski, kar se tiče pogajanj, v njegovem nastopu ni bilo zaznati, prej kljubovalnost nadaljnjega zoperstavljanja Rusiji, in to z zavezniško pomočjo, h kateri je Zelenski spet pozival.
Ukrajinske sile so uspele zaustaviti prodor ruske vojske v Sumiju in Donecku, je dejal ukrajinski predsednik in izpostavil, da Rusija ne bo uspela doseči svojih ciljev v vojni, če bo zavezništvo ohranjalo enotnost z Ukrajino. Uspehi ukrajinske vojske na bojišču so postali možni tudi zaradi vse večje proizvodnje orožja v sami Ukrajini, je pojasnil Zelenski in dodal, da je kar 40 odstotkov tega proizvedenega prav tam.
Zelenski je poudaril, da je Putina treba prisiliti k resnim pogajanjem. Tudi zaradi vse močnejših napadov ruskih sil na elektrarne in daljnovode Ukrajina še naprej potrebuje vse sisteme zračne obrambe in rakete, odločitve o nadaljnjih dobavah pa bo treba sprejeti kmalu. Zelenski je ob tem Evropejce še pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj se ne morejo boriti za svobodni svet, hkrati pa financirati tistega, ki ga poskuša uničiti. Prav tako je pozval, naj evropska podjetja Rusiji ne prodajajo posameznih delov, ki jih je še vedno možno najti v njihovih dronih. »Če Rusijo uspemo ustaviti, pomagamo tudi sami sebi,« je ugotavljal Zelenski.
Zakaj je dobro vlagati v obrambo
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je kar dobro uro razpravljal s poslanci o njihovih številnih vprašanjih, ki so se dotikala tako vzpostavljanja dronskega zidu kot tudi vprašanja obrambnih izdatkov. Rutte je v svojem nagovoru izpostavil, da danes živimo v nevarnem svetu. Rusija krepi svojo vojaško proizvodnjo, njen proračun za obrambne zadeve zajema že 40 odstotkov. Tudi Kitajska krepi svoje izdatke za obrambni arzenal, je dodal še grožnjo z Daljnega vzhoda.
Čeprav je poudaril, da zavezništvu grozijo ruske rakete, ki lahko prestolnice dosežejo v nekaj minutah, prav tako droni, da mu grozijo podvodne sabotaže kablov in nevarnosti v kibernetskem prostoru, je tudi dodal, da ruske grožnje ne gre niti podcenjevati niti precenjevati. Kajti ruska vojska ima, kot je ugotavljal, težave pri napredovanju na ukrajinski fronti.
Rutte je ocenil, da se je Nato odločno odzval na nedavno grožnjo ruskih dronov, tudi s tem, da je z operacijo Vzhodna straža povečal prisotnost Natovih enot tako na kopnem in v zraku kot tudi na morju. Pri vprašanju, kaj bi se zgodilo, če bi na zavezniško ozemlje prodrli ruski tanki, ni hotel špekulirati: »Naša vojska dobro ve, kaj mora storiti.«
Obrambni ministri Nata bodo še ta teden razpravljali o doseganju ciljev krepitve Natove obrambe, je napovedal Rutte. Da bodo države članice namenile 3,5 odstotka BDP za obrambo, je po njegovih besedah ključno iz več razlogov. Izenačiti je treba obrambne izdatke z ZDA in ohraniti Združene države v Natu. Prav tako je v obrambo treba več vlagati zaradi dejstva, da ima zavezništvo opraviti z diktatorjem (ruskim, op. a.), ki za vojsko namenja 40 odstotkov proračuna in je pripravljen žrtvovati milijon vojakov, da bi osvojil 0,3 odstotka ozemlja v Donbasu.
