Vse se je začelo z afero Dieselgate. Volkswagen (VW) je v vozila med letoma 2008 in 2015 vgradil programsko opremo za prepoznavanje, kdaj se merijo izpušni plini. Motor je tedaj preklopil v varčevalni način in drastično zmanjšal količino izpuhov. Posledično so avtomobili v laboratoriju izpolnjevali stroga evropska pravila o izpušnih plinih, na cesti pa so pogosto izpuščali večkratnik dovoljenih mej. VW je po škandalu popravil programsko opremo, vendar težava še vedno ni v celoti odpravljena, navaja združenje Deutsche Umwelthilfe (DUH), znano po svojih »protidizelskih« kampanjah.
»Tožbo smo vložili zaradi tako imenovanega termalnega okna – temperaturnega razpona, v katerem je kljub posodobitvi čiščenje izpušnih plinov motorja izklopljeno,« pojasnjuje Jürgen Resch, direktor DUH. »Volkswagen pri dizelskih motorjih euro 5 izklopi čiščenje izpušnih plinov pri temperaturi, nižji od 10 stopinj. To pomeni, da se emisije dušikovih oksidov takrat močno povečajo, kar velja za skoraj polovico leta, zlasti pozimi.«
Z neprimernostjo posodobitve se je v svoji razsodbi strinjalo tudi višje upravno sodišče zvezne dežele Schleswig - Holstein, ki je ocenilo, da posodobitve niso v skladu s pravom EU.
»Zvezni urad za motorna vozila (KBA) je zato dolžan od Volkswagna nemudoma zahtevati, naj v razumnem roku sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti prizadetih vozil z veljavno zakonodajo,« navaja sodišče. Sodba sicer še ni pravnomočna, kar pomeni, da se Volkswagen lahko nanjo pritoži. O pritožbi bi nato odločalo zvezno upravno sodišče.
Na tnalu tudi drugi proizvajalci
Čeprav se konkretna sodba nanaša na model volkswagen golf plus (2,0 TDI, euro 5), bi odločitev lahko prizadela do 10 milijonov vozil. Ne samo modelov VW, temveč tudi znamke Audi, Škoda, BMW, Mercedes, Toyota, Volvo, Opel, Fiat, Renault in številne druge proizvajalce, piše nemška revija Focus.
VW medtem vztraja, da je termalno okno še vedno dovoljeno. »Termalno okno ščiti pred neposrednimi tveganji za motor v obliki poškodbe ali nesreče. Tveganja so tako resna, da lahko predstavljajo konkretno nevarnost pri uporabi vozila,« navaja tiskovni predstavnik VW.
Če sodba postane pravnomočna, Resch napoveduje, da bo imela daljnosežne učinke: »Sledi še več postopkov v zvezi z dizelskimi vozili: pri Mercedesu, BMW in tudi pri drugih proizvajalcih. Na upravnem sodišču čaka skupno več kot 110 postopkov, ki jih bodo po odločitvi tega vzorčnega postopka relativno hitro rešili. Ta sodba je močna zaušnica vsem ministrom za promet v zadnjih desetih letih, ki so dobičke avtomobilskih koncernov postavili pred zdravje prebivalstva.«
Prepoved ali poceni uvoz?
Če se ta napoved uresniči, bo moral KBA odločiti, ali bo prizadetim avtomobilom v celoti prepovedal vožnjo. Hkrati bi lahko sledil val tožb proti proizvajalcem avtomobilov in razdrtih kupoprodajnih pogodb za vozila. Bi se pa v tem primeru od odškodnine odštelo nadomestilo za uporabo avtomobila. Starejša vozila bi torej pomenila manjše odškodnine.
Sodba trenutno velja samo za Nemčijo, zato je prezgodaj napovedovati, kako se bo situacija razvijala drugod po svetu. Je pa vsekakor mogoč efekt domin v EU. Če odločitev ostane izolirana na Nemčijo, pa bi nezaželeni avtomobili postali zanimivi kot poceni uvoz tudi pri nas, kjer kljub ponašanju z ljubeznijo do okolja dizli še vedno kraljujejo na cestah. Lani je bilo v Sloveniji med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili kar 48 odstotkov dizlov. Bencinarjev je bilo 45 odstotkov, električnih je bilo le odstotek.
