Nekaj dni pred petkovim vrhom ZDA-Rusija na Aljaski je ruska vojska morda prebila ukrajinsko obrambno črto. V regiji Doneck naj bi prodrla okoli 15 kilometrov proti severu in uspelo naj bi ji razklati tamkajšnjo ukrajinsko obrambno črto na dva dela. Tako naj bi grozila ruska obkolitev na dveh območjih, na severovzhodu obkolitev Kramatorska in Slovjanska, na jugu pa Pokrovska, ki ga ukrajinska vojska že celo leto krčevito brani pred silovitimi ruskimi napadi in poskusom obkolitve.
Predstavnik lokalnih ukrajinskih sil sicer trdi, da gre samo za infiltracijo posameznih ruskih vojakov v zaledje fronte in ne za preboj ali osvojitev ozemlja. Kot je dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba, pa so poslali na teren »rezervne sile za odkrivanje sabotaž in sovražnika, ki je prodrl preko obrambne črte«. DeepState, ukrajinska nevladna organizacija, meni, da se poskušajo Rusi učvrstiti in usidrati na novoosvojenem ozemlju. Po oceni washingtonskega Inštituta za vojne študije pa bodo odločilni naslednji dnevi.
Dvojni namen ofenzive
Če je po dveh letih skrajno počasnega napredovanja ruske vojske ukrajinska obramba res popustila, bi to pomembno vplivalo na petkovo srečanje ameriškega in ruskega predsednika. Sedanjo rusko ofenzivo lahko razumemo tudi kot pritisk na Ukrajino, da se odpove ne le petini svojega ozemlja, ki je v ruskih rokah, ampak tudi tistemu delu regije Doneck, ki je še pod nadzorom ukrajinske vojske.
V torek zjutraj je Volodimir Zelenski na spletu govoril le o premeščanju ruskih sil, ki naj bi se tako pripravljale na ofenzivo (ki pa je najbrž že v polnem teku): »Rusija se ne pripravlja na premirje, ampak premešča svoje sile, ker se očitno pripravlja na nove ofenzivne operacije,« je dejal Zelenski.
Ozemlje v Donbasu za ozemlje v Sumiju?
Trump je v ponedeljek spet pokazal več naklonjenosti do Putina, od katerega pričakuje »konstruktiven« dialog v petek, medtem ko Zelenskemu zameri, ker se noče de iure odpovedati delu ukrajinskega ozemlja. Trump je namreč za petkov vrh napovedal »menjavo ozemelj«, torej ukrajinskih z ukrajinskimi, saj Ukrajina nima ruskega ozemlja. Menda hoče, da bi se Zelenski, kot to zahteva Putin, odpovedal tudi tistemu delu regije Doneck, ki ga ruska vojska še ni zasedla, Rusija pa bi v zameno Ukrajini izročila osvojena območja v regiji Sumi na severovzhodu države.
Evropski voditelji, ki se kot Zelenski še naprej zavzemajo za premirje z zamrznitvijo sedanje frontne črte, poskušajo vplivati na petkove pogovore. V sredo bo potekala videokonferenca evropskih voditeljev, na kateri bo najprej sodeloval Zelenski, nato Trump. Že v torek zjutraj so voditelji 26 od 27 članic EU, vsi razen madžarskega premierja Viktorja Orbana, v skupni izjavi najprej pozdravili prizadevanja ameriškega predsednika za mir, zatem pa so med drugim zapisali: »Ukrajinci morajo svobodno odločati o svoji prihodnosti. (…) O poti do miru v Ukrajini se ne da odločati brez Ukrajincev.«
Pospešena evropska vojaška proizvodnja
Pomembnejše od lepih besed evropskih voditeljev je dejstvo, da evropske tovarne orožja in streliva – kot piše Financial Times – proizvajajo trikrat več kot v začetku leta 2022. Nemški Rheinmetall hoče proizvodnjo 155-milimetrskih granat na Madžarskem do leta 2027 povečati na 1,1 milijona kosov, potem ko jih je leta 2022 tam proizvedel 70.000.
Ruski nočni napadi z brezpilotniki na ukrajinska mesta se medtem nadaljujejo, ukrajinski brezpilotniki pa so v ponedeljek v Orenburgu, več sto kilometrov vzhodno od Ukrajine, uspešno zadeli tovarno helija, tako da je prišlo do več eksplozij. Helij se uporablja tudi za vojaške namene.
