Danes popoldne so se pri predsedniku Emmanuelu Macronu pred njegovim večernim imenovanjem novega premierja (do tega je prišlo po zaključku redakcije, op. a.) zbrali voditelji parlamentarnih strank z izjemo obeh najmočnejših, skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen in radikalno leve Nepokorjene Francije Jean-Luca Mélenchona. Ta sestanek naj bi bil, kot so sporočili iz Elizejske palače, »trenutek kolektivne odgovornosti«.
Nakazoval se je izhod iz krize
Obeh strank z obeh skrajnih polov Macron ni povabil, ker sta pred tem izjavljali, da bosta glasovali za nezaupnico vsaki vladi, če ne bo še enih predčasnih parlamentarnih volitev. Na teh bi močno zmagal Nacionalni zbor in situacija bi bila, če zadevo še bolj dramatiziramo, podobna tisti v Nemčiji po dvojnih parlamentarnih volitvah leta 1932, ko so imeli nacisti in komunisti skupaj absolutno večino.
Zaradi popolne razklanosti Skupščine na več taborov, med katerimi ni volje do sodelovanja, se zdi, da se ne bo mogoče izogniti novim volitvam. A premier v odstopu Sébastien Lecornu je v sredo izjavil, da obstaja »nek izhod iz krize« s sedanjo Skupščino: »Ta pot bo težka, a možnost predčasnih volitev se oddaljuje. Menim, da bi lahko predsednik Republike imenoval premierja v naslednjih 48 urah.« V ponedeljek je Macron Lecornuju dal prav tako 48 ur, da najde izhod iz krize. Se pa mudi, ker bi se skupščinska razprava o proračunu za prihodnje leto morala začeti naslednje dni.
Izhod iz krize naj bi bil možen zato, ker se ne le Macron, Lecornu in ves vladni desnosredinski tabor, ampak tudi socialistični poslanci bojijo novih predčasnih volitev. Velika večina med njimi je namreč lani v drugem krogu le za nekaj odstotkov v svojih volilnih okrožjih premagala kandidate Nacionalnega zbora, na naslednjih volitvah pa zaradi krepitve te stranke Le Penove in razpada združene levice to najbrž ne bo več mogoče.
Vpliv na bonitetne ocene
Poleg tega se v vladnem desnosredinskem taboru počasi uveljavlja prepričanje, da je za reševanje hude politične krize pokojninsko reformo bolje za nekaj let preložiti. Nasprotuje ji velika večina zaposlenih, prav tako vsa levica, čeprav je ta reforma najbolj blaga v EU, saj bi do leta 2035 podaljšala starost upokojevanja s 62 na 64 let. Ker je postopna, pa v teh prvih letih ne vpliva bistveno na proračun, v katerem letos primanjkljaj znaša 6-odstotkov BDP-ja.
Najbrž pa bi odlog pokojninske reforme, ki naj bi bila edini pomembni Macronov ukrep za znižanje javnih izdatkov in edini prepričljiv dokaz resnosti Francije glede javnih financ, še dodatno znižal bonitetno oceno Francije s strani Moodyja, Fitcha in Standard & Poor's-a. Francija že zdaj v EU plačuje najvišje obresti za svoj vse večji javni dolg.
Zapletena aritmetika levesredine
Vendar so vse hujše tudi gospodarske posledice politične krize, saj je zaradi negotovosti vse manj potrošnje (Francozi raje več varčujejo), zato vse manj investicij, vse več podjetij pa gre v stečaj. Menda naj bi letos cena politične krize znašala okoli 15 milijard evrov. A ne moremo še govoriti o gospodarski krizi.
Socialisti s podporo Zelenih in komunistov še vedno zahtevajo položaj premierja in ministrska mesta. Vendar imajo v Skupščini le 107 (od 577 poslancev), tako da je bolj verjetna vlada desne sredine, proti kateri omenjene tri stranke levice ne bi glasovale za nezaupnico pod pogojem, da se preloži pokojninska reforma, da se poveča obdavčitev bogatih in omeji varčevalne ukrepe.
A proti preložitvi pokojninske reforme in omejitvi varčevanja je del vladne desne sredine, zlasti precej desni Republikanci. S temi odpadniki bi lahko Le Penova in Mélenchon poskušala z nezaupnico zrušiti prihodnjo vlado. x
