Sarkozy se bo za rešetkami znašel zaradi dogovorov z nekdanjim libijskim diktatorjem Moamerjem Gadafijem v letih 2005–2007 o libijski finančni podpori Sarkozyjevi predsedniški kampanji v zameno za podporo Gadafiju. Sodišče mu je prisodilo kazen v višini petih let, a se lahko nadeja predčasnega pogojnega izpusta.
Nekdanji predsednik se namerava pritožiti, medtem pa naj bi zasedel celico bodisi na oddelku s samicami bodisi v tako imenovanem VIP-krilu zapora La Santé v Parizu, edinem zaporu v francoski prestolnici.
To krilo je rezervirano za zapornike, ki so ločeni od drugih, običajno zaradi skrbi za njihovo lastno varnost. To so lahko politiki ali nekdanji policisti.
Zloglasni zaporniki
Zapor La Santé je eden najslavnejših zaporov. Postavili so ga že v 19. stoletju, njegova arhitektura pa izraža ideje britanskega filozofa Jeremyja Benthama, ki si je zamislil panoptikum – krožni zapor, ki omogoča opazovanje vseh celic hkrati iz središča zapora. Zaporniki naj bi tako vedeli, da jih lahko pazniki nenehno opazujejo.
V poldrugem stoletju so zidovi zapora La Santé doživeli številne tehnološke novosti, za njimi pa so bivali številni najslavnejši francoski kriminalci.
V njem so se znašli tako voditelji alžirskega osvobodilnega gibanja FLN kot tudi nasprotniki francoskega umika iz Alžirije, tudi člani teroristične skupine OAS in generali, ki so leta 1961 načrtovali državni udar.
Še pred njimi se je v La Santé znašel literat Guillaume Apollinaire. Med zaporniki je bil tudi Alfred Dreyfus, judovski vojaški častnik, ki je bil v središču afere Dreyfus konec 19. stoletja.
Eden najslavnejših kriminalcev, ki so pristali v tem zaporu, je bil Jacques Mesrine, zloglasni morilec in ropar bank iz 70. let, čigar kriminalno kariero so upodobili v filmu iz leta 2008 z Vincentom Casselom.
La Santé je v svoji zgodovini »gostil« tudi številne politike. Manuel Noriega, nekdanji diktator Paname, je tam preživel nekaj časa po izročitvi iz Združenih držav po ameriški invaziji, s katero so ga strmoglavili.
V njem je bil zaradi utaje davkov tudi Jean-Christophe Mitterrand, sin nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda.
Iz istega razloga je v La Santéju pristal nekdanji Sarkozyjev politični sodelavec in osebni prijatelj Patrick Balkany. »Veste, kdaj greste noter, ne veste pa, kdaj boste prišli ven,« je Balkany nedavno opisal zaporniško izkušnjo.
Udoben, a problem so sosedje
Če bo Sarkozy nameščen v VIP-krilu, bo pristal v eni od 18 celic, od katerih ima vsaka kuhalno ploščo, hladilnik, televizijo, prho in stranišče ter fiksno telefonsko linijo, ki omogoča klicanje določenih odobrenih številk. Celice merijo devet kvadratnih metrov; niso večje od običajnih, je pa v vsaki nastanjen le en človek. Nekdanji zaporniki udobje primerjajo s poceni hotelom.
Kljub temu bivanje še zdaleč ni udobno, pravijo tisti, ki so ga izkusili. »Problem je hrup,« je leta 2022 za BFMTV povedal Didier Schuller, nekdanji javni uslužbenec in politik, ki je bil v La Santé zaprt več tednov. »Ponoči te zbudijo ljudje, ki vpijejo.« Precej možnosti je, da bo Sarkozy za rešetkami pritegnil podobno veliko pozornosti.
