Dar al-Reaya, kar v arabščini pomeni »skrbstveni domovi«, so institucije, ki naj bi v Savdski Arabiji skrbele za dekleta in ženske, ki so jih njihovi moški skrbniki označili za neposlušne, dejansko pa delujejo kot zapori za ženske.
Te ustanove, ovite v tančico skrivnosti in pod strogim nadzorom države, so po poročanju britanskega Guardiana prizorišča sistematične zlorabe, kjer zaprte osebe doživljajo fizično kaznovanje, osamitev in prisilno »rehabilitacijo«.
»Pekel za neposlušne ženske«
Obstoj teh domov se v javnosti le redko omenja. V zadnjem času je pozornost pritegnila fotografija mlade ženske, ki stoji na robu stavbe enega takšnih domov na severozahodu države.
Osebe, ki so spregovorile za Guardian, opisujejo domove kot »peklenske« kraje – s tedenskimi bičanji, prisilnim verskim indoktriniranjem in prepovedjo vsakršnega stika z zunanjim svetom. Ženske so lahko tam zaprte več let, saj za izpustitev pogosto potrebujejo odobritev moškega skrbnika.
Nekdanje pripornice in aktivistke poročajo o psihični travmi, samomorilnih mislih in v nekaterih primerih celo samomorih. Mlada Savdijka, ki je pobegnila iz države, je izjavila, da je razmišljala o samomoru, ko so ji zagrozili z namestitvijo v takšen dom, saj je bila seznanjena z dogajanjem znotraj zidov.
Nadzor, prisila, sramota
Maryam Aldossari, savdska aktivistka iz Londona, je za Guardian pojasnila, da so ženske zaprte, dokler se ne podredijo strogo določenim vedenjskim normam. Preživela Sarah Al-Yahia, ki zdaj vodi kampanjo proti Dar al-Reaya, je razkrila podrobnosti, kot so prisilni odvzemi oblačil, testi nedolžnosti, sedacija in dehumanizacija, kjer so bile ženske obravnavane zgolj kot številke. Pogosto so tja poslali tudi žrtve spolnega in družinskega nasilja – pod pretvezo, da jih je treba zaščititi zaradi »družinske časti«.
Amina (25 let) je za Guardian povedala, da jo je osebje doma poniževalo in prisililo v podpis dokumenta, s katerim se je odpovedala svojim pravicam, da bi se izognila nadaljnjim zlorabam doma. Layla, ki je bila kaznovana zaradi objav v podporo pravicam žensk, je ostala zaprta, dokler njen nasilni skrbnik ni dovolil izpustitve.
Pobeg, poroka ali molk
Aktivisti opozarjajo, da se ženske pogosto znajdejo pred brutalno izbiro: bodisi trpijo domače nasilje bodisi institucionalno kaznovanje. Nekatere pristanejo celo na poroko z moškimi, da pobegnejo iz teh centrov. Javna razprava o Dar al-Reaya je strogo prepovedana – izpostavljanje lahko vodi v kazen, izgon ali še hujše posledice.
Uradna zanikanja, mednarodni dvom
Savdske oblasti si prizadevajo prikazati podobo reform, denimo z organizacijo dogodkov, kot je svetovno nogometno prvenstvo, a aktivisti opozarjajo, da institucije, kot je Dar al-Reaya, ostro nasprotujejo temu narativu.
Savdski vladni predstavnik je v odzivu zanikal vse obtožbe o zlorabah, zatrdil, da domovi nudijo prostovoljno pomoč ranljivim skupinam in da ženske lahko kadar koli odidejo. Vendar številne izjave nekdanjih pripornic in aktivistov, zbrane v Guardianovem poročilu, ostro nasprotujejo temu uradnemu stališču – in razkrivajo sistem, katerega pravi namen je nadzor in kaznovanje žensk pod krinko zaščite.
