Nauru se zaradi segrevanja planeta sooča z eksistenčno grožnjo zaradi naraščajoče morske gladine, nevihtnih valov in obalne erozije. Vendar tretja najmanjša država na svetu nima dovolj sredstev, da bi se zaščitila pred podnebno krizo, ki jo poganjajo bogate države.
Vlada pravi, da bo prodaja državljanstva pomagala zbrati sredstva, potrebna za preselitev približno 12.500 prebivalcev otoka na višje lege in izgradnjo popolnoma nove skupnosti.
Zlati potni listi sicer niso novost, vendar so lahko zelo sporni. V zgodovini se namreč pojavilo več primerov, ko so bili izkoriščeni za kriminalna dejanja. Ker pa države v razvoju težko dobijo denar, ki ga potrebujejo za spopadanje z naraščajočimi podnebnimi vplivi - ta vrzel v financiranju se bo verjetno še povečala zaradi umika ZDA iz globalnih podnebnih ukrepov -, so prisiljene poiskati nove načine zbiranja denarja.
Omogoča vstop v 89 držav
»Medtem ko svet resno razpravlja o podnebnih ukrepih, moramo mi sprejeti proaktivne ukrepe za zagotovitev prihodnosti našega naroda,« je za CNN povedal predsednik otoške državice David Adeang.
Potni listi bodo tako stali najmanj 105 tisoč dolarjev, prepovedani pa bodo za osebe s kriminalno preteklostjo. Naurujski potni list omogoča brezvizumski vstop v 89 držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Hongkongom, Singapurjem in Združenimi arabskimi emirati.
Le redki od novih imetnikov potnih listov bodo verjetno kdaj obiskali oddaljeni Nauru, vendar državljanstvo ljudem omogoča, da živijo "globalno življenje“, pravi Kirstin Surak, izredna profesorica politične sociologije na London School of Economics in avtorica knjige The Golden Passport: Globalna mobilnost za milijonarje. To je lahko še posebej koristno za tiste, ki imajo potne liste z več omejitvami, je povedala za CNN.
Temna preteklost, zdaj nova priložnost
Program »Zlatega potnega lista« je predstavljen kot priložnost za zagotovitev prihodnosti otoka, ki ima zelo težko in temačno preteklost. Na začetku 20. stoletja so namreč tam pridobivali fosfat, rudarji pa so pokrajino skoraj stoletje uničevali in s tem povzročili, da je središče otoka postalo neplodna pokrajina s številnimi skalami.
Zaradi rudarstva je približno 80 odstotkov otoka neprimernega za bivanje, kar pomeni, da večina ljudi živi strnjeno ob obalah in je izpostavljena dvigovanju morske gladine, ki se tam dviguje hitreje od svetovnega povprečja.
Ko je fosfata zmanjkalo, je Nauru poiskal nove vire prihodkov. Od začetka leta 2000 je služil kot priporno mesto na morju za begunce in migrante, ki so se poskušali naseliti v Avstraliji - program je bil po smrti pripornikov okrnjen. Zdaj pa je otok v središču spornega načrta za izkoriščanje morskih globin za pridobivanje materialov za zeleni prehod.
Računajo na visok zaslužek
Prodaja državljanstva lahko državam prinese izjemno visoke zaslužke, ocenjujejo strokovnjaki. Nauru pričakuje, da bo v prvem letu s programom zaslužil približno 5,6 milijona dolarjev, s časom pa naj bi znesek narasel na 42 milijona dolarjev na leto. »Program se bo povečeval postopoma, ko bomo ocenjevali morebitne nenamerne posledice ali negativne učinke,« je povedal Edward Clark, izvršni direktor programa državljanstva Nauruja za gospodarsko in podnebno odpornost. Upajo, da bo program na koncu predstavljal 19 odstotkov vseh državnih prihodkov.
Nauru pa ni prva država, ki se želi financirati s prodajo potnih listov. To je pred leti že storila karibska država Dominika, ki državljanstvo prodaja že od leta 1993. Pred leti so sporočili, da bo z delom prihodkom država financirala svojo zavezo, da do leta 2030 postane prva podnebno nevtralna država na svetu.
