Podatki za prvo polovico letošnjega leta so pokazali, da je skupna višina solidarnostnih sredstev narasla na rekordnih 11,2 milijarde evrov, Bavarska pa je prispevala več kot polovico, in sicer 6,7 milijarde evrov. Porazdelitev je tudi pokazala, da le štiri od šestnajstih dežel sredstva za enakomerni razvoj prispevajo, preostalih dvanajst pa jih prejema.
Poleg Bavarske so neto plačnice le še zvezne dežele Baden-Württemberg (2,1 milijarde evrov), Hessen (2 milijardi) in Hamburg (312 milijonov).
Največji neto prejemnik je Berlin, ki ima status mestne dežele (2 milijardi evrov), sledijo Saška (1,9 milijarde), Turingija (1,2 milijarde) in tako naprej do dvanajstega Schleswig-Holsteina (285 milijonov). Med neto prejemnicami je tudi šest zveznih dežel iz nekdanje Zahodne Nemčije.
Korenine sistema iz časa združitve
Sistem finančne solidarnosti za enakomeren razvoj ni posebnost. Najbolj znan je verjetno sistem Evropske unije, imata ga denimo Španija (kjer se Katalonija pritožuje podobno kot Bavarska) in Italija (kjer so kritične predvsem štiri severne dežele). Jugoslavija je imela fond za nerazvite, Slovenija je prispevala največ in javnost je sčasoma do sistema postala kritična.
Nemški sistem izvira iz časa po združitvi, ko so oblikovali dva solidarnostna pakta za razvoj vzhodnih dežel. Reformirali so ga leta 2020, med drugim tako, da med deželami ni več ločevanja na vzhodne in zahodne. Večinoma tudi ne gre več za neposredne prispevke ene dežele drugi, ampak prelivanje sredstev upravlja zvezna vlada predvsem prek pobranega davka na dodano vrednost.
Tožba pred ustavnim sodiščem
Oblasti v Münchnu se pritožujejo zaradi naraščanja teh sredstev, saj so se v prvem letošnjem polletju povečala za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani, in zaradi porasta deleža Bavarske v tem obdobju z 52 na 60 odstotkov. »To za Bavarsko pomeni približno dve milijardi evrov več kot lani. Sistem vse bolj uhaja izpod nadzora,« je za DPA dejal minister Füracker. »Smo za solidarnost in pripravljeni smo prevzeti svoj delež, toda dežele donatorice ne smejo biti preobremenjene. To bi imelo usodne posledice za celotno strukturo gospodarstva v Nemčiji,« je pojasnil.
Sedanje številke kažejo, da bi Bavarska na letni ravni prispevala več kot 13 milijard evrov, njen letošnji proračun pa znaša 77 milijard evrov.
Reforma leta 2020 je sicer nekoliko pomirila kritike, a so se potem spet pojavile. Zato je šla Bavarska leta 2023 na ustavno sodišče. Trdi, da sistem preveč bremeni bogatejše dežele in preveč stremi k popolnemu izenačenju dežel, namesto da bi le zmanjševal razlike v razumnih mejah. Na drugi strani pa se je povezalo dvanajst dežel prejemnic, ki obstoječi sistem branijo. Primer še ni dobil epiloga.
