»Dogovorili smo se, da bomo do leta 2030 za sedemkrat povečali svoje kapacitete za vetrno energijo na Baltskem morju,« je po srečanju Danske, Estonije, Finske, Nemčije, Latvije, Litve, Poljske, Finske in Švedske novinarjem povedala danska predsednica vlade Mette Frederiksen.
Rusija je edina država ob Baltskem morju, ki na srečanju ni sodelovala. »V tej vojni Putin uporablja energijo kot orožje. Kot vsi vemo, je Evropo postavil na rob energetske krize, saj so cene energije poskočile v nebo,« je dejala Frederiksenova. S tem dogovorom države podpisnice pospešujejo zeleni prehod in odpravljajo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnila danska premierka.
Dvajset gigavatov bi zadostovalo za oskrbo 20 milijonov gospodinjstev z električno energijo, kar je več kot trenutna zmogljivost vetrnih elektrarn na morju v celotni EU.
Kot so v skupnem sporočilu za javnost zapisale države, bi lahko kapacitete za proizvajanje vetrne energije v Baltskem morju do leta 2050 povečale na 93 gigavatov.
Danska je v ponedeljek sporočila, da bo svoje vetrne zmogljivosti ob otoku Bornholm v Baltskem morju povečala z dveh na tri gigavate in jih povezala z nemškim električnim omrežjem.
Podoben dogovor so maja predstavile Nemčija, Danska, Nizozemska in Belgija, s katerim si želijo povečati proizvodnjo vetrne energije v Severnem morju na 150 gigavatov do leta 2050, še poudarja AFP.
