Zeleni načeloma ne nasprotujejo temu, da bi se azilni postopki izvedli na zunanjih mejah Evropske unije, vendar pa postavljajo pogoje. Nouripour, šef Zelenih, koalicijskega partnerja socialdemokratov, je za javno televizijo ZDF dejal, da je soglasje odvisno od tega, kaj vse se bo znašlo v tem paketu prenove azilne politike. Pogoj so predvsem obvezujoči razdelitveni mehanizmi med državami EU, vsekakor pa zeleni nasprotujejo tranzitnim centrom na zunanjih mejah Unije. Pri tem je poudaril da registracija in identifikacija beguncev ni enako kot azilni postopek in da zeleni ne bodo privolili v kršenje človekovih pravic s tem, da bi beguncem preprečevali vložitev prošnje za zaščito in da azilnega postopka ne bi tudi izpeljali do konca.
Preverjajo, ali bi se azilni postopek lahko izvedel zunaj EU
Faeserjeva si že dalj časa prizadeva, da bi begunce pravičneje razdelili po državah članicah Evropske unije, konec tedna pa je za televizijo ARD dejala, da so si v vladni koaliciji skupaj z zelenimi in liberalci enotni, da je treba v EU uveljaviti skupni azilni sistem, h kateremu sodijo tudi azilni postopki na zunanjih mejah EU, pri katerih bodo migrante identificirali in registrirali.
»Mislim, da je zelo pomembno, da se registracija in identifikacija opravita čim bolj zgodaj, zato da bi lahko v Evropi spet imeli odprte meje,« je dejala Faeserjeva, ki je poudarila, da postopek ne bi smel trajati dlje kot dva tedna. Nemška notranja ministrica meni, da trenutno obstaja možnost, da bi se članice EU dogovorile za skupni azilni sistem in da Nemčija pri tej pobudi sodeluje s Francijo, Italijo, Španijo, Švedsko in Belgijo.
O tem, ali naj bi se azilni postopki tudi končali že na mejah, iz izjav Faeserjeve ni bilo mogoče razbrati, vsekakor pa naj bi sistem vseboval solidarnost evropskih držav, da tiste, ki so upravičeni do zaščite, tudi sprejmejo. Pred tem je Faeserjeva v pogovoru za časopis Frankfurter Allgemeinen Sonntagszeitung dejala, da nemška vlada tudi preverja, ali bi se lahko azilni postopki izvedli tudi zunaj Evropske unije, pri čemer se načrtujejo zavezujoči migracijski dogovori s tretjimi državami.
Tako iz vrst zelenih kot tudi iz opozicije se vrstijo številne kritike predloga notranje ministrice. Evropski poslanec zelenih Erik Marquardt je tako dejal, da gre za zelo slab predlog, saj so že ob zdaj veljavnem dublinskem sistemu države na zunanjih schengenskih mejah dolžne izpeljati azilni postopek, a jih namesto tega bodisi z nasiljem preženejo nazaj, od koder so prišli, bodisi jih spustijo čez mejo, ne da bi migrante identificirali in registrirali. Po zdaj veljavni dublinski uredbi so namreč begunci dolžni zaprositi za azil v državi, kjer so prvič stopili na tla Evropske unije.
Ostre kritike prihajajo tudi iz vrst opozicijske Krščanskodemokratske unije, Alexander Throm (CDU) je za časnik Die Welt dejal, da načrti nemške vlade zaostajajo celo za predlogom evropske komisije, s čimer bodo azilni postopki neučinkoviti, kar škodi predvsem Nemčiji, ki je še vedno glavni cilj beguncev, ki pridejo v Evropo.
