To stališče je Gerhard Karner ponovil ob današnjem gostovanju na radijski postaji Ö1. »Razmere v Evropi povsem jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna in če sistem ne deluje, se ga ne sme širiti,« je povedal. Karner je te izjave medijem podal v luči povečanega števila prihoda migrantov v Avstrijo. Oblasti na Dunaju namreč vse glasneje opozarjajo, da migranti pred vstopom v državo prečkajo eno ali več članic Evropske unije, ne da bi jih pri tem kdo ustavil.
Po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je Avstrija od začetka leta zabeležila več kot 90.000 prihodov migrantov. Od tega jih 75.000 ni bilo registriranih v nobeni drugi državi EU. »Zato kot notranji minister, ki je odgovoren za varnost, nasprotujem širitvi,« je v izjavi za radio še dodal Karner, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je ta teden ponovno pozvala k vključitvi Bolgarije, Hrvaške in Romunije v evropsko schengensko območje. Pri tem je poudarila, da države izpolnjujejo vse pogoje. Med temi je naštela učinkovito upravljanje zunanjih meja, enotne schengenske vizume, sodelovanje z organi pregona v drugih državah in vključenost v informacijske sisteme.
Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU. Če bo Svet EU podprl vstop, pa se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023.
Fajon: Izjava o morebitnem nadzoru na meji s Hrvaško ni bila grožnja
Izjava o tem, da je Slovenija na meji s Hrvaško pripravljena uvesti nadzor, ko ali če bo to potrebno, ni bila grožnja, pa je danes poudarila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Šefica diplomacije je na novinarski konferenci pred lokalnimi volitvami v odgovoru na novinarsko vprašanje dejala še, da ne vidi razlogov, da bi Slovenija tak nadzor uvedla.
»Pravzaprav ne razumem, zakaj je ta izjava dvignila toliko prahu. Ne gre za nič drugega kot to, da se vse države, ki so v schengenskem območju, lahko, če imajo kakršnakoli tveganja, odločijo uvesti notranje kontrole,« je dejala Fajonova. Pri tem je poudarila, da za zdaj ne vidi razlogov, da bi Slovenija tako ravnala. Pojasnila je, da notranji nadzor meja že sedem let izvaja peščica držav znotraj schengenskega območja, kar pa je po njenih besedah v nasprotju s pravnimi podlagami, ki državam tak nadzor omejujejo na dve leti.
Ministrica je v ponedeljek spričo naraščajočega števila prihodov nezakonitih migrantov v EU dejala, da lahko za Slovenijo notranji nadzor, ki ga izvaja več držav članic schengenskega območja in je v nasprotju s pravom EU, predstavlja resen problem in velik izziv. Slovenija si po njenih besedah ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala nekakšen žep. Zato ves čas opozarja svoje kolege v EU, da je treba v schengnu postaviti jasna pravila in omejiti notranji nadzor, če ta res ni potreben.
O vstopu Hrvaške v schengensko območje bodo notranji ministri držav članic predvidoma odločali 8. decembra. Če bo Svet EU podprl vstop, pa se bo schengnu pridružila 1. januarja 2023.
