Po večurnih pogajanjih je koalicija predstavila nov poskus prepovedi islamske naglavne rute v šolah. Dekleta, mlajša od 14 let, jih ne bi smela več nositi, kršitve pa bi pomenile denarne globe za starše. Vlada ukrep umešča v sveženj za zaščito otrok in integracijo, a razprava se je že razvnela, poroča avstrijski Kleine Zeitung.
Predstavniki islamskih združenj ukrep dojemajo kot neposreden napad na njihovo versko svobodo. »Ruta ni nujno znak zatiranja, za številne družine je preprosto del identitete,« pravi mati dveh hčera iz Dunaja, ki se boji, da bo zaradi zakona njena družina stigmatizirana. Kritiki opozarjajo, da prepoved poglablja nezaupanje med muslimansko skupnostjo in državo.
Izkušnje iz Francije
Francija je prepoved vidnih verskih simbolov v šolah uvedla že leta 1994. Študija iz leta 2021 kaže, da so se razlike v šolskem uspehu zmanjšale: pred prepovedjo so imele učenke iz muslimanskih družin 15 odstotkov manj možnosti za maturo, danes je razlika le še sedem odstotkov. A številke ne povejo vsega.
Mnoge učenke so v intervjujih poročale, da so se po prepovedi počutile prisiljene izbirati med vero in šolanjem. »Bilo je, kot da moram del sebe pustiti pred vrati šole,« je povedala zdaj 25-letna Parižanka, ki se svoje šolske izkušnje spominja kot zelo boleče. Drugi pa pravijo, da jim je prepoved prinesla svobodo: »Ko v razredu nihče več ni nosil rute, sem se lažje osredotočila na pouk in se nisem počutila drugače,« opisuje bivša dijakinja iz Lyona.
Starši so bili prav tako razdeljeni. Nekateri so videli priložnost, da hčere »lažje najdejo svojo pot«, drugi pa so ukrep označili kot državno vmešavanje v družinsko življenje.
"Šolski policisti"
V avstrijskih šolah so odzivi mešani. »Naš cilj je poučevanje, ne nadzor nad oblačili,« opozarja ravnateljica osnovne šole na Dunaju. Pedagoški sindikati svarijo, da bodo učitelji postavljeni v vlogo »šolskih policistov«, kar lahko ogrozi odnos z učenci in starši.
Otroški psihologi pa opozarjajo na tveganja za dekleta, ki se bodo znašla med zahtevami družine in šole. »Takšna prepoved lahko pri otroku povzroči občutek izključenosti in krivde,« je za Kleine Zeitung povedala dunajska psihologinja.
