Proizvajalec iphona trdi, da zakon o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA) vodi v slabšo izkušnjo za Applove uporabnike, jih tako izpostavlja varnostnim tveganjem in moti brezhiben način, kako Applovi izdelki delujejo skupaj. Tokrat jih moti zlasti zahteva po interoperabilnosti oziroma zahteva, da storitve in izdelki podjetij z največjim tržnim deležem niso načrtno nezdružljivi z izdelki konkurenčnih podjetij.
Gre za prakso, ki jo tehnološka podjetja izredno rada uporabljajo, da bi potrošnike, ki kupijo en njihov izdelek, ujele v svoj ekosistem in jih prisilile v nakup še drugih njihovih naprav, čeprav ni nobenega tehničnega razloga za to. Denimo, da zaradi nakupa pametnega telefona enega podjetja kupimo tudi pametno televizijo istega podjetja, ker sicer s telefona ne bi mogli pošiljati slike na televizijo.
Bruslju očitajo ustvarjanje nepoštene konkurence
Apple pravi, da je zaradi zahtev po interoperabilnosti z izdelki in storitvami, ki niso Applove, v EU že odložil zagon funkcij, kot sta prevajanje v živo prek slušalk airpods in zrcaljenje zaslonov iphona na prenosnikih. Vsaj v primeru slušalk ni jasno, zakaj bi bile težave z interoperabilnostjo. Morda gre za to, da je Apple funkcijo simultanega prevajanja predstavil kot funkcijo slušalk, čeprav gre v resnici za funkcijo iphonov. Slušalke služijo le kot mikrofon in zvočnik. Apple res ne more zagotoviti, da bi bilo simultano prevajanje prek slušalk airpods možno tudi na drugih napravah, ki tega prevajanja ne zmorejo. Vendar v tem primeru ne gre za problem interoperabilnosti, ampak za zavajajoče oglaševanje funkcije slušalk. Brez večjih težav pa bi lahko slušalke konkurentov, ki premorejo mikrofon, omogočale simultano prevajanje na iphonih. Apple ob tem trdi, da bi z omogočanjem simultanega prevajanja prek konkurenčnih slušalk konkurenčnim podjetjem omogočil dostop do podatkov iz pogovorov, kar naj bi lahko ogrožalo zasebnost uporabnikov. Tudi to je dokaj za lase privlečena bojazen.
Apple se vseeno ne da. »DMA pomeni, da bo seznam zakasnelih funkcij v EU verjetno daljši in da bo izkušnja uporabnikov naših izdelkov v EU še bolj okrnjena,« so zatrdili. Apple ob tem dodaja, da Bruselj ustvarja nepošteno konkurenco, saj pravila ne veljajo za Samsung, največjega ponudnika pametnih telefonov v EU. Apple sicer ni konkretno navedel, katerih izdelkov ne bi prodajali v EU, a so navedli, da s sodobno zakonodajo svoje ure watch, če bi jo prvič izdelali danes, morda ne bi več prodajali v EU.
Nekoč so bili proti USB-C
Apple ima sicer dolgo zgodovino pritoževanja nad evropsko zakonodajo in zahtevam Bruslja po večji standardizaciji tehnoloških izdelkov. Pred leti se je na vse pretege boril proti uporabi USB-C kablov v iphonih. Podjetje je trdilo, da Bruselj ubija konkurenco in tehnološke inovacije. Trdili so, da bo standardizacija privedla do poslabšane izkušnje za Applove uporabnike. Že na prvi predstavitvi iphonov s podporo za USB-C kable pa je ameriško podjetje povsem obrnilo ploščo in vhod za USB-C predstavilo kot največjo inovacijo novega iphona in na vse pretege hvalilo, kakšne koristi bodo imeli uporabniki po zaslugi izredno zmogljivega standarda za prenos podatkov in polnjenje.
Apple je te dni tudi nezadovoljen, ker je EU podjetje prisilila k odpiranju iphonov za alternativne spletne trgovine z aplikacijami. Te pomenijo, da Apple ne more pobrati visokega »davka« ob vsaki plačljivi aplikaciji, ki jo naložimo na iphone. Apple medtem trdi, da nove spletne trgovine prinašajo dodatne grožnje. Denimo, da si bodo uporabniki na napravo lahko naložili pornografske aplikacije. Slednjih Apple ni sprejel v svojo trgovino, zdaj pa so dostopne tudi uporabnikom iphonov. Apple je pri tem zlasti zaskrbljen za otroke.
